Artičoka

Artičoka
Plod in cvet artičoke
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Plantae (rastline) Deblo: Magnoliophyta (kritosemenke) Razred: Magnoliopsida (dvokaličnice) Red: Asterales (košarnice) Družina: Asteraceae (nebinovke) Rod: Cynara Vrsta: C. cardunculus
Znanstveno ime
Cynara cardunculus L.

Cynara cardunculus

Artičoka, surova Hranilna vrednost na 100 g
Energija: 20 kcal   70 kJ
Ogljikovi hidrati:     4.07 g - vlaknine:  1.6 g   Maščobe: 0.1 g Beljakovine: 0.7 g Tiamin (vit. B1):  0.02 mg   2% Riboflavin (vit. B2)  0.03 mg   2% Niacin (vit. B3):  0.3 mg   2% Pantotenska kislina (vit. B5):  0.338 mg  7% Vitamin B6  0.116 mg 9% Folati (vit. B9):  68 μg  17% Vitamin C:  2 mg 3% Kalcij:  70 mg 7% Železo:  0.7 mg 6% Magnezij:  42 mg 11%  Fosfor:  23 mg 3% Kalij:  400 mg   9% Cink:  0.17 mg 2%
Odstotki so podani glede na ameriška priporočila za odrasle. Vir: USDA Nutrient database

Artičoka (znanstveno ime Cynara cardunculus) je zdravilna rastlina iz družine nebinovk. Zaradi dobrega okusa je priljubljena v kulinariki.

Geografska razširjenost gojenja artičok

Gojenje artičok se je razširilo najprej v mediteranskem klimatskem področju sredozemlja v Turčiji, Perziji, Severni Afriki, zahodni Španiji in Kanarskih otokih. Kasneje se je gojenje artičok razširilo tudi v Severno Ameriko (Kalifornijo), Južno Ameriko, Južno Afriko in Avstralijo.

Droga artičoke, ki se uporablja v zdravilne namene, so sveži ali posušeni listi. Pripravki so največkrat standardizirani na vsebnost cinarina.

Kemizem

Artičoka je zelo dobro raziskana. Vsebuje derivate kafeoilkininske kisline (cinarin, 1,5-di-kefeoilkininska kislina, klorogenska kislina), flavonske glikozide (luteolin-7β-rutinozid, luteolin-7β-glukozid), seskviterpenske laktone, cinaropikrin, evgenol, fenilacetaldehid, fitosterole, tanine, sladkor, inulin, vitamine in minerale…

Lastnosti artičoke

• diuretik
• holagog (pospešuje nastajanje in pretok žolča)
• znižuje krvno koncentracijo holesterola
• znižuje koncentracijo serumskih lipidov
• hepatoprotektiv (ščiti jetra –antioksidativno delovanje)

Za dokončno potrditev določenih delovanj so potrebne nadaljnje klinične študije.

Uporaba pripravkov iz artičoke

Pripravki iz artičoke se priporočajo kot pomoč pri prebavnih težavah, (npr.: občutek napetosti oz. polnosti, napenjanje, spahovanje, slabost, bolečine v zgornjem delu trebuha, pomanjkanje apetita, driska, sindrom vzdraženega debelega črevesa, Crohnova bolezen, ulkus, dispepsija), pri motnjah v delovanju jeter in žolčnika, pri preprečevanju nastanka žolčnih kamnov. Jemanje pripravkov iz artičoke je priporočljivo za sladkorne bolnike, saj naj bi omejila dvig koncentracije glukoze v krvi, pa tudi osebam z okvaro ledvic in pri protinu.

Opozorila pri uporabi

Komisija E (pri nemški Agenciji za zdravila) je potrdila, da s pravilno uporabo pripravkov ne izzovemo stranskih učinkov, kar so potrdile tudi klinične študije. Uporaba je odsvetovana pri zaprtju žolčnih poti, saj vpliva na izločanje žolča. Bolniki z žolčnimi kamni pa se naj predhodno posvetujejo z zdravnikom, saj se lahko pojavijo krčevite bolečine (kolike). Uporabi pripravkov iz artičoke, pa se naj izognejo osebe, pri katerih ta povzroča alergične reakcije; pojav ekcemov na rokah ob stiku z rastlino (npr. poklicna bolezen pri obiralcih artičok, osebah, zaposlenih v tovarnah, kjer konzervirajo artičoke, kuharjih …). Pogosta je navzkrižna preobčutljivost z rastlinami, ki prav tako spadajo v družino nebinovk (Asteraceae) npr. arniko, kamilico, krizantemo.