Alkoholni hepatitis

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Alkoholni hepatitis
Mikroskopski posnetek z vidnimi Malloryjivimi telesci v jetrnih celicah pri bolniku z alkoholnim hepatitisom. Barvanje HE.
Specialnostgastroenterologija
Simptomisplošno slabo počutje, povečanje jeter, trebušna vodenica, zmerno povišanje jetrnih encimov, jetrna encefalopatija …[1]
Pogostostpojavi se pri okoli 1/3 kroničnih alkoholikov[2]

Alkoholni hepatitis je hepatitis (vnetje jeter) zaradi prekomernega vnosa alkohola.[3] Bolniki imajo v anamnezi pogosto več desetletij pretiranega uživanja alkohola, na primer 8 do 10 enot alkohola na dan.[4][5] Ponavadi se pojavi v povezavi z zamaščenimi jetri, ki pomenijo začetno stopnjo alkoholne jetrne bolezni, ter lahko pospeši napredovanje jetrne bolezni v jetrno fibrozo in nadalje cirozo. Simptomi se lahko pokažejo akutno ob uživanju velikih količin alkohola v krajšem obdobju ali pa po dolgotrajnem, kroničnem prekomernem pitju alkoholnih pijač. Znaki in simptomi zajemajo zlatenico (porumenelost kože in beločnic), ascites (trebušno vodenico), utrujenost in jetrno encefalopatijo (moteno delovanje možganov zaradi jetrne odpovedi).[4] Blaga oblika alkoholnega hepatitisa je samoomejujoča bolezen (ne zahteva posebnega zdravljena in samoodsebno izzveni), huda oblika pa je lahko življenjsko ogrožajoča. Pri hudem alkoholnem hepatitisu je lahko potrebno zdravljenje z glukokortikoidi. Pogosto nastopi nenadno in lahko hitro napreduje.

Znaki in simptomi[uredi | uredi kodo]

Za alkoholni heatitis so značilni številni simptomi in bolezenski znaki, ki lahko zajemajo splošno slabo počutje, povečanje jeter, nabiranje tekočine v trebušni votlini (trebušna vodenica ali ascites) in zmerno povišanje jetrnih encimov. Pojavi se lahko tudi jetrna encefalopatija (moteno delovanje možganov zaradi jetrne odpovedi), ki se lahko kaže z zmedenostjo, zmanjšano stopnjo zavesti in asteriksisom[1] (imenovanim tudi plahutajoči tremor, ki se kaže z neenakomernimi plapolajočimi gibi rok).[6] Pri hudi obliki alkoholnega hepatitisa nastopijo izrazita zlatenica, otopelost (od zaspanosti do izgube zavesti) in progresivna kritična bolezen; smrtnost v prvih 30 dneh je 50-odstotna kljub optimalni zdravstveni oskrbi.[4]

Alkoholni hepatitis ni enako kot jetrna ciroza zaradi dolgotrajnega prekomernega pitja alkoholnih pijač. Lahko se pojavi pri bolnikih z že prisotno kronično alkoholni jetrno boleznijo ali jetrno cirozo. Alkoholni hepatitis sam po sebi ne povzroči ciroze, je pa ciroza pogostejša pri osebah, ki dolga leta prekomerno uživajo alkohol.[7] Pri nekaterih alkoholikih se akutni hepatitis razvije kot vnetni odziv na maščobne spremembe jetrnega tkiva,[7] vendar pa ne gre za neposredno povezavo s količino popitega alkohola. Nekateri posamezniki so zgleda bolj dovzetni za razvoj vnetja. Omenjena jetrna vnetna reakcija zaradi prisotne zamaščenosti se imenuje steatohepatitis in verjetno vodi do fibroznih sprememb v jetrih preko aktivacije Itovih celic, da proizvajajo kolagen.[7]

Depiction of a liver failure patient

Patofiziologija[uredi | uredi kodo]

Znaki in patološke spremembe v histologiji jeter vključujejo:

  • Malloryjeva telesca – stanje, pri katerem se v jetrnih celicah kopičijo hialini prekeratinski filamenti. Ne pojavljajo se le pri alkoholni jetrni bolezni, so pa zanj značilna;[7]
  • puhličasto (angl. ballooning) degeneracijo – jetrne celice pri alkoholni jetrni bolezni pogosto nabreknejo in vsebujejo presežne količine maščob, vode in beljakovin; v normalnih razmerah celica beljakovine sproti izplavlja v krvni obtok. Nabreklost jetrnih celic spremlja tudi nekrotična poškodba. Nabreklo tkivo lahko povzroči blokado žolčnih vodov in posledično difuzno holestazo;[7]
  • vnetje – invazija nevtrofilcev, ki je posledica nekrotičnih sprememb in prisotnosti celičnega drobirja znotraj lobusov. V normalnih razmerah drobir odstranijo Kupfferjeve celice, pri vnetju pa so le-te preobremenjene, v jetrni parenhim pa zato migrirajo tudi druge vrste belih krvničk. Zlasti jih pritegnejo jetrne celice z Malloryjevimi telesci.[7]

Če je prisotna kronična jetrna bolezen, se lahko razvijeta:

  • fibroza;
  • ciroza – trajna in napredujoča oblika fibrozne degeneracije jetrnega tkiva.

Epidemiologija[uredi | uredi kodo]

  • Alkoholni hepatitis se pojavi pri okoli tretjini kroničnih alkoholikov.[2]
  • Pri 10–20 % bolnikov z alkoholnim hepatitisom jetrna bolezen letno napreduje v jetrno cirozo.[8]
  • Letna stopnja razvoja jetrnoceličnega raka pri bolnikih z jetrno cirozo je 1,5-odstotna.[9]
  • 70 % bolnikov z alkoholnim hepatitisom kasneje v življenju razvije jetrno cirozo.[8]
  • V primerjavi s splošno populacijo je pri bolnikih z alkoholnih hepatitisov za 12–26 % povečano tveganje za okužbe. Pri uporabi kortikosteroidov je povečanje tveganja še izrazitejše (50 %).[10]
  • Pri nezdravljenem alkoholnem hepatitisu je smrtnost v prvem mesecu od nastopa bolezni do 50-odstotna.[11]

Diagnoza[uredi | uredi kodo]

Postavitev diagnoze temelji na dolgotrajni uporabi prekomernih količin alkohola v anamnezi in prisotnosti nenormalnih, slabšajočih se izvidov testov jetrne funkcije, vključno s povišanimi vrednostmi bilirubina (vrednosti, višje od 3,0) in aminotransferaz ter pojavom zlatenice v zadnjih 8 tednih.[4] Razmerje med aspartat aminotransferazo in alanin aminotransferazo je običajno 2 ali več.[12] V večini primerov vrednosti jetrnih encimov niso višje od 500. Diagnoza se potrdi z biopsijo jeter.[4]

Zdravljenje[uredi | uredi kodo]

Abstinenca od alkohola je najpomembnejši dejavnik pri okrevanju od alkoholnega hepatitisa.[13] Koristno je lahko zdravljenje s kortikosteroidi. [14] Lahko je potrebna presaditev jeter.[15]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ 1,0 1,1 Amodio, Piero (Junij 2018). »Hepatic encephalopathy: Diagnosis and management«. Liver International (v angleščini). 38 (6): 966–975. doi:10.1111/liv.13752. PMID 29624860.
  2. ↑ 2,0 2,1 Barrio, E.; Tomé, S.; Rodríguez, I.; Gude, F.; Sánchez-Leira, J.; Pérez-Becerra, E.; González-Quintela, A. (Januar 2004). »Liver Disease in Heavy Drinkers With and Without Alcohol Withdrawal Syndrome«. Alcoholism: Clinical & Experimental Research (v angleščini). 28 (1): 131–136. doi:10.1097/01.ALC.0000106301.39746.EB. ISSN 0145-6008. PMID 14745311.
  3. ↑ »Alcoholic liver disease: MedlinePlus Medical Encyclopedia«. medlineplus.gov. Pridobljeno 2. januarja 2017.
  4. ↑ 4,0 4,1 4,2 4,3 4,4 Im, Gene Y. (Februar 2019). »Acute Alcoholic Hepatitis«. Clinics in Liver Disease (v angleščini). 23 (1): 81–98. doi:10.1016/j.cld.2018.09.005. PMID 30454835. S2CID 53873388.
  5. ↑ https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5518202/hepatitis?query=Hepatitis&SearchIn=All Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 21. 11. 2021.
  6. ↑ https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5507106/asteriksis?query=Asteriksis&SearchIn=All Slovenski medicinski e-slovar, vpogled 21. 11. 2021.
  7. ↑ 7,0 7,1 7,2 7,3 7,4 7,5 Cotran; Kumar, Collins (1998). Robbins Pathologic Basis of Disease. Philadelphia: W.B Saunders Company. ISBN 0-7216-7335-X.
  8. ↑ 8,0 8,1 Fleming, Kate M.; Aithal, Guruprasad P.; Card, Tim R.; West, Joe (Januar 2012). »All-cause mortality in people with cirrhosis compared with the general population: a population-based cohort study: Cirrhosis mortality« (PDF). Liver International (v angleščini). 32 (1): 79–84. doi:10.1111/j.1478-3231.2011.02517.x. PMID 21745279. S2CID 43829150. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 19. julija 2018. Pridobljeno 25. novembra 2021.
  9. ↑ Schwartz, Jonathan M.; Reinus, John F. (november 2012). »Prevalence and Natural History of Alcoholic Liver Disease«. Clinics in Liver Disease (v angleščini). 16 (4): 659–666. doi:10.1016/j.cld.2012.08.001. PMID 23101975.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  10. ↑ Louvet, Alexandre; Wartel, Faustine; Castel, Hélène; Dharancy, Sébastien; Hollebecque, Antoine; Canva–Delcambre, Valérie; Deltenre, Pierre; Mathurin, Philippe (Avgust 2009). »Infection in Patients With Severe Alcoholic Hepatitis Treated With Steroids: Early Response to Therapy Is the Key Factor«. Gastroenterology. 137 (2): 541–548. doi:10.1053/j.gastro.2009.04.062. ISSN 0016-5085. PMID 19445945.
  11. ↑ Singal, Ashwani K.; Kodali, Sudha; Vucovich, Lee A.; Darley-Usmar, Victor; Schiano, Thomas D. (Julij 2016). »Diagnosis and Treatment of Alcoholic Hepatitis: A Systematic Review«. Alcoholism: Clinical and Experimental Research (v angleščini). 40 (7): 1390–1402. doi:10.1111/acer.13108. PMC 4930399. PMID 27254289.
  12. ↑ Sorbi D, Boynton J, Lindor KD (1999). »The ratio of aspartate aminotransferase to alanine aminotransferase: potential value in differentiating nonalcoholic steatohepatitis from alcoholic liver disease«. Am. J. Gastroenterol. 94 (4): 1018–22. PMID 10201476.
  13. ↑ Louvet, Alexandre; Labreuche, Julien; Artru, Florent; Bouthors, Alexis; Rolland, Benjamin; Saffers, Pierre; Lollivier, Julien; Lemaître, Elise; Dharancy, Sébastien; Lassailly, Guillaume; Canva-Delcambre, Valérie (26. september 2017). »Main drivers of outcome differ between short term and long term in severe alcoholic hepatitis: A prospective study«. Hepatology. 66 (5): 1464–1473. doi:10.1002/hep.29240. ISSN 0270-9139. PMID 28459138.
  14. ↑ McCullough AJ, O'Connor JF (1998). »Alcoholic liver disease: proposed recommendations for the American College of Gastroenterology«. Am. J. Gastroenterol. 93 (11): 2022–36. PMID 9820369.
  15. ↑ Lee, Brian P.; Terrault, Norah A. (april 2018). »Early liver transplantation for severe alcoholic hepatitis: moving from controversy to consensus«. Current Opinion in Organ Transplantation (v angleščini). 23 (2): 229–236. doi:10.1097/MOT.0000000000000507. ISSN 1087-2418. PMC 6423506. PMID 29389821.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Alkoholni_hepatitis&oldid=6190682«