Jetrna encefalopatija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Jetrna encefalopatija
Alzheimer type II astrocyte high mag.jpg
Mikrografija astrocitov Alzheimerjevega tipa II, kot jih lahko vidimo pri hepatični encefalopatiji
Simptomifetor hepaticus uredi v wikpodatkih
Klasifikacija in zunanji viri
MKB-10K72
MKB-9572.2
MedlinePlus000302
eMedicinemed/3185 article/182208
MeSHD006501

Jetrna (hepatična) encefalopatija (imenovana tudi portosistemska encefalopatija) je pojav motenj zavesti in kome zaradi odpovedi jeter. V napredovali stopnji jo imenujemo jetrna (hepatična) koma. Osnovni vzrok je porast ravni amonijaka v krvi, spremenjeni pa so tudi številni drugi biokemijski parametri.

Ob ustreznem zdravljenju je jetrna encefalopatija reverzibilna motnja. Potrebno je zavrtje nastajanja toksičnih snovi v črevesju, kar se najpogosteje doseže z dajanjem odvajal (laktuloze) ali antibiotikov, ki se ne absorbirajo. Pomembno je tudi zdravljenje vzroka.[1][2]

Klinična slika[uredi | uredi kodo]

Zelo blago obliko jetrne encefalopatije je klinično težko prepoznati, lahko pa se pokažejo spremembe pri nevropsihološkem testiranju. Pojavljajo se namreč pozabljivost, blaga zmedenost in razdražljivost. Za začetno stopnjo bolezni je značilen obrnjen vzorec spanja in budnosti (spanje čez danes, bedenje ponoči). Druga stopnja se kaže kot letargija in osebnostne spremembe. V tretji stopnji se pojavlja čedalje hujša zmedenost, v četrti stopnji pa bolezen napreduje do kome.[1]

Hujše oblike jetrne encefalopatije povzročajo znatne motnje zavesti, od zmedenosti do dremavosti (somnolentnosti) in v skrajnem primeru do kome. Med potekom bolezni se pojavljajo značilni plapolajoči gibi rok (plahutajoči tremor ali asteriksis), ki pa prenehajo z jačanjem dremavosti. Pojavita se lahko dezorientiranost in amnezija. V tretji stopnji lahko nevrološki pregled pokaže klonus (obliko nehotnega gibanja mišic) in pozitivni Babinskijev znak. Koma in krči predstavljejo najbolj napredovalo stopnjo bolezni in naposled možganski edemi povzročijo smrt.[1]

Encefalopatijo pogosto spremljajo tudi drugi znaki in simptomi jetrne odpovedi. Pojavijo se lahko zlatenica (rumeno obarvanje kože in beločnic), trebušna vodenica (ascites – nabiranje tekočine v trebušni votlini), periferni edemi (oteklina nog zaradi zastajanja tekočine). Kitni refleksi so lahko pretirano vzdražni, pri hudi encefalopatiji je lahko moten tudi plantarni refleks (Babinskijev znak – ekstenzija palca namesto normalne plantarne fleksije pri draženju podplata[3]). Pojavi se lahko t. i. hepatični zadah.[4]

Razvrščanje v stopnje[uredi | uredi kodo]

Z ozirom na motnje spoznavanja in vedenja ter živčnomišične simptome ločimo več stopenj oziroma stadijev bolezni:[5]

Stopnja Motnje spoznavanja in vedenja Živčno-mišične motnje
0
(subklinična stopnja)
brezsimptomska izguba spoznavnih funkcij /
1 motnje spanca, težave s koncentracijo, depresija, tesnoba ali razdražljivost monoton govor, tresavica, težave s pisanjem, konstruktivna apraksija
2 zaspanost, dezorientiranost, motnje kratkoročnega spomina, dezinhibirano vedenje ataksija, disartrija, asteriksis, avtomatizem (mežikanje, zehanje ...)
3 dremavost, zmedenost, amnezija, jeza, paranoja nistagmus, mišična okorelost, hiper- ali hiporefleksija
4 koma razširjene zenice, okulocefalni ali okulovestibularni refleksi, decerebracijska drža

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 1,2 Cash WJ, McConville P, McDermott E, McCormick PA, Callender ME, McDougall NI (januar 2010). "Current concepts in the assessment and treatment of hepatic encephalopathy". QJM 103 (1): 9–16. PMID 19903725. doi:10.1093/qjmed/hcp152. 
  2. Polson J; Lee WM (maj 2005). "AASLD position paper: the management of acute liver failure". Hepatology 41 (5): 1179–1197. PMID 15841455. doi:10.1002/hep.20703. 
  3. http://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5545058/znak?query=znak, SLovenski medicinski e-slovar, vpogled: 10. 6. 2015.
  4. Chung RT; Podolsky DK (2005). "Cirrhosis and its complications". V Kasper DL, Braunwald E, Fauci AS et al. Harrison's Principles of Internal Medicine (16 izd.). New York, NY: McGraw-Hill. str. 1858–1869. ISBN 0-07-139140-1. 
  5. Beers MH, Porter RS, Jones TV, Kaplan JL, Berkwits M. The Merck Manual, 18th Ed. Merck & Co., Inc., 2006., str. 197–199.