Diagnoza

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Diagnoza pomeni v medicini prepoznavanje in poimenovanje bolezni.[1]

Beseda izhaja iz grške besede διάγιγνῶσκειν, ki pomeni razpoznavati, razločevati[2] (διά = narazen, γιγνῶσκειν = učiti, zaznavati).

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Diagnostika izvira že iz časa Imhotepa v starem Egiptu in Hipokrata v antični Grčiji. Kitajska medicina pozna štiri diagnostične metode: opazovanje, poslušanje/vohanje, izpraševanje in tipanje.[3] Babilonsko besedilo s področja medicine Diagnostični priročnik, ki ga je napisal Esagil-kin-apli (delujoč med letoma 1069 in 1046 pr. n. št.), vpeljuje v diagnostiko bolezni izkustvo, logiko in razum.[4] Esagil-kin-apli je opisal simptome, diagnostiko in prognozo za več vrst božjasti in sorodnih bolezni.[5]

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. http://lsm1.amebis.si/lsmeds/novPogoj.aspx?pPogoj=diagnoza[mrtva povezava], Medicinski e-slovar.
  2. »Online Etymology Dictionary«.
  3. Johnson, P. E.; Duran, A. S.; Hassebrock, F.; Moller, J.; Prietula, M.; Feltovich, P. J.; Swanson, D. B. (1981). "Expertise and Error in Diagnostic Reasoning". Cognitive Science 5 (3): 235–283.
  4. H. F. J. Horstmanshoff, Marten Stol, Cornelis Tilburg (2004), Magic and Rationality in Ancient Near Eastern and Graeco-Roman Medicine, p. 97-98, Brill Publishers, ISBN 90-04-13666-5.
  5. Marten Stol (1993), Epilepsy in Babylonia, p. 5, Brill Publishers, ISBN 90-72371-63-1.