Pojdi na vsebino

Admiral Tribuc (rušilec)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Admiral Tribuc
Admiral Tribuc v Vladivostoku
Zgodovina
Rusija
Ime: Admiral Tribuc
Poimenovana po: Vladimir Filipovič Tribuc
Ladjedelnica: Ladjedelnica Ždanova, Leningrad
Začetek gradnje: 19. april 1980
Splavitev: 26. marec 1983
Dana v uporabo: 30. december 1985
Domače pristanišče: Vladivostok
Status: Aktiven
Splošne značilnosti
Razred: Fregat
Izpodriv:
  • 6200 t standardno
  • 7900 t polno
Dolžina: 163 m
Širina: 19 m
Ugrez: 7,8 m
Pogon: 2 gredi, 4 pospeševalne in potovalne plinske turbine, 120.000 KM (89.000 kW)
Hitrost: 35 vozlov (65 km/h)
Doseg: 10.500 navtičnih milj (19.400 km) pri 14 vozlih (26 km/h)
Maksimalna posadka: 300
Senzorji in
procesni sistemi:
1 × Fregat MAE radarski sistem
Oborožitev:
  • 2 × 4 protipodmorniških raket Metel
  • 8 × 8 raket Kinžal
  • 1 × Gibka (3M47)
  • 2 × 1 100 mm topova
  • 4 × 30 mm AK630 Gatlingovi topovi
  • 2 × 4 533 mm torpednih cevi, 53-65 torpedi
  • 2 × RBU-6000 protipodmorniški raketomet
Nosilnost letal: 2 x Ka-27
Objekti za zrakoplove: Vzletišče in hangar

Admiral Tribuc (rusko Адмирал Трибуц) je raketni rušilec razreda Fregat Ruske vojne mornarice. Je del 36. divizije ladij Tihooceanske flote v Vladivostoku. Poimenovan je po admiralu Vladimirju Filipoviču Tribucu, poveljniku Baltske flote med obleganjem Leningrada.[1] Njegov gredelj je bil položen 19. aprila 1980 v Ladjedelnici Ždanova, splavljen je bil 26. marca 1983, v uporabo pa je bil predan 30. decembra 1985. Razvoj projekta 1155 Fregat se je začel v Severnem projektno-konstruktorskem biroju leta 1972 pod vodstvom glavnih konstruktorjev Nikolaja Pavloviča Soboljeva in Vasilija Pavloviča Mišina.

Protipodmorniški helikopter Ka-27 Admirala Tribuca

Med leti 1994 in 2003[2] ter med 2012 in 2016 je bila ladja modernizirana v vladivostoški ladjedelnici Zvezda.

Leta 2021 je s križarko Varjag obiskala Indijo.[3]

Februarja 2022 sta ladji vstopili v Sredozemsko morje.[4] Julija so Admiral Tribuc, Varjag in vohunska ladja Vasilij Tatiščev postale prve ruske vojne ladje v Jadranskem morju po koncu hladne vojne.[5] Konec julija je Admiral Tribuc deloval pri Šibeniku, Vasilij Tatiščev pri Palagruži, Varjag pri Draču, poleg tega pa je bila v bližini Otrantskih vrat tudi fregata Admiral Grigorovič. Ker je bila v tem času v Jadranskem morju tudi ameriška letalonosilka Truman, so se v medijih pojavila ugibanja, da ruske ladje simulirajo blokiranje ameriške letalonosilke v Jadransko morje. Oktobra sta ladji Sredozemsko morje zapustili in se novembra vrnili v Vladivostok.

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. Jordan 1983, str. 122.
  2. Holm 2015.
  3. »Russian warships call at Kochi«. thehindu.com. 14. januar 2022.
  4. »Russian forces in the Mediterranean - Wk09/2022«. russianfleetanalysis.blogspot.com (v angleščini). 28. februar 2022. Pridobljeno 5. januarja 2023.
  5. »Russian Navy in the Adriatic sea. Why?«. YouTube (v angleščini). 31. avgust 2022. Pridobljeno 5. januarja 2023.