Severnaja verf

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Severnaja verf
TipLadjedelnica
PanogaLadjedelništvo
PredhodnikiLadjedelnica Putilova, Ladjedelnica št. 190 Andreja Aleksandroviča Ždanova
Ustanovitev1912 (1912) v Sankt Peterburgu, Ruski imperij
Št. zaposlenih4500 (1917)
Krovno podjetjeZdružena ladjedelniška korporacija
Spletna stranhttp://www.ru.nordsy.spb.ru/

Severnaja verf (rusko Северная верфь, Severna ladjedelnica, prej Ladjedelnica št. 190) je velika ladjedelnica v Sankt Peterburgu v Rusiji, ki izdeluje vojne in civilne ladje. Ustanovljena je bila konec 19. stol. kot podružnica ladjedelnice Putilova. V času ZSSR je bila znana kot Ladjedelnica št. 190 Andreja Aleksandroviča Ždanova, od leta 1989 pa ima ponovno prvotno ime.[1][2][3] Glavna dejavnost ladjedelnice je izvoz na azijske trge, predvsem v Indijo, Vietnam in na Kitajsko.

Ladjedelnica je bila ustanovljena leta 1912 z imenom Putilovska ladjedelnica. Nahajala se je v bližini glavne tovarne Putilova in je izdelovala manjše vojne ladje do velikosti rušilca ter civilne ladje za državo (vlačilci).[4]

V času ZSSR je ladjedelnica gradila podmornice razredov Ščuka in Maljutka ter sestavne dele za podmornice razreda Srednjaja, ki so bile sestavljene v Vladivostoku.

Med obleganjem Leningrada je izpolnjevala nujna naročila za fronto. Izdelovala je artilerijo, dele za tanke, granate za artilerijo in mortarje in številne druge proizvode za kopenske sile in vojno mornarico.[5] Po drugi svetovni vojni je bila obnovljena in se je specializirala za večje ladje do velikosti križarke.

Ladjedelnica trenutno gradi fregate razreda Admiral Gorškov (2 ladji, 6 v gradnji) in korvete razreda Steregušči (5 ladij, 7 v gradnji), pred tem pa je gradila raketne rušilce razredov Fregat (4 ladje) in Sarič (21 ladij).

Od junija 2020 je direktor podjetja Igor Anatoljevič Orlov.

Zračni pogled na Severnajo verf

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Harrison, et al.
  2. Polmar & Noot, p. 332
  3. Polmar, p. 405
  4. de Saint Hubert & Drashpil, p. 353c
  5. Котова, Северная верфь в годы ВОВ|2007|с=67

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Breyer, Siegfried (1992). Soviet Warship Development: Volume 1: 1917–1937. London: Conway Maritime Press. ISBN 0-85177-604-3.
  • de Saint Hubert, Christian; Drashpil, Boris V. (1985). »Main Shipyards, Enginebuilders and Manufacturers of Guns and Armour Plate in the Saint Petersburg Area Up to 1917«. Warship International. Zv. XXII, št. 4. Toledo, Ohio: International Naval Research Organization. str. 333–60. ISSN 0043-0374.
  • Harrison, Mark; Cooper, Julian; Dexter, Keith; Rodionov, Ivan (2003). The Numbered Factories and Other Establishments of the Soviet Defence Industry Complex, 1927 to 1968, Part I, Factories & Shipyards (Version 8 izd.). Warwick, UK: University of Warwick, Department of Economics.
  • Polmar, Norman (1983). Guide to the Soviet Navy (3. izd.). Annapolis, Maryland: Naval Institute Press. ISBN 0-87021-239-7.
  • Polmar, Norman; Noot, Jurrien (1991). Submarines of the Russian and Soviet Navies, 1718–1990. Annapolis, Maryland: Naval Institute Press. ISBN 0-87021-570-1.

Koordinati: 59°52′32.9″N 30°14′49.9″E / 59.875806°N 30.247194°E / 59.875806; 30.247194