Admiral Zaharov (rušilec)
 Admiral Zaharov leta 1990
| |
| Zgodovina | |
|---|---|
  Rusija
| |
| Ime: | Admiral Zaharov |
| Poimenovana po: | Mihail Nikolajevič Zaharov |
| Ladjedelnica: | Ladjedelnica Jantar, Kaliningrad |
| Začetek gradnje: | 16. oktober 1981 |
| Splavitev: | 4. november 1982 |
| Dana v uporabo: | 30. december 1983 |
| Vzeta iz uporabe: | 2002 |
| Status: | Upokojen |
| Splošne značilnosti | |
| Razred: | Fregat |
| Izpodriv: |
|
| Dolžina: | 163 m[1] |
| Širina: | 19 m |
| Ugrez: | 7,8 m |
| Pogon: | 2 gredi, 4 pospeševalne in potovalne plinske turbine, 120.000 KM (89.000 kW) |
| Hitrost: | 35 vozlov (65 km/h) |
| Doseg: | 10.500 navtičnih milj (19.400 km) pri 14 vozlih (26 km/h) |
| Maksimalna posadka: | 300 |
| Senzorji in procesni sistemi: | 1 × Fregat MAE radarski sistem |
| Oborožitev: |
|
| Nosilnost letal: | 2 x Ka-27 |
| Objekti za zrakoplove: | Vzletišče in hangar |
Admiral Zaharov (rusko Адмирал Захаров) je bil raketni rušilec razreda Fregat Ruske vojne mornarice.[2] Bil je del 183. brigade protipodmorniških ladij Tihooceanske flote v Vladivostoku.[3] Poimenovan je bil po admiralu Mihailu Nikolajeviču Zaharovu. Njegov gredelj je bil položen 16. oktobra 1981 v Ladjedelnici Jantar, splavljen je bil 4. novembra 1982, v uporabo pa je bil predan 30. decembra 1983. Razvoj projekta 1155 Fregat se je začel v Severnem projektno-konstruktorskem biroju leta 1972 pod vodstvom glavnih konstruktorjev Nikolaja Pavloviča Soboljeva in Vasilija Pavloviča Mišina.
Leta 1987 je opravil prehod z Baltskega morja na Tihi ocean in na poti obiskal Angolo, Mozambik, Sejšele in Bombaj v Indiji.
Leta 1988 je spremljal letalonosilko Novorossijsk na obisku v Vonsanu v Severni Koreji.
Leta 1989 je opravil bojno patruljiranje v Perzijskem zalivu in spremljal osem konvojev ladij.
V letih 1990 in 1991 je bil začasno nameščen v ruskem pomorskem oporišču Kamran v Vietnamu in opravljal bojno patruljiranje v Južnokitajskem morju.
17. februarja 1992 je med vračanjem v Vladivostok prišlo do eksplozije plinske turbine.[4][5][6] V eksploziji je umrl en član posadke, pet pa je bilo hospitaliziranih. Gašenje požara je trajalo 30 ur. Ker je bila strojnica uničena, je bilo ocenjeno, da remont ladje ni smotrn. Leta 2002 je bil upokojen in pozneje razrezan.[7]
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ »Udaloy Class Anti-Submarine Destroyers - Naval Technology«. www.naval-technology.com. Pridobljeno 28. februarja 2021.
- ↑ »Large Anti-Submarine Ships - Project 1155«. russianships.info. Pridobljeno 28. februarja 2021.
- ↑ Holm, Michael (2015). »Project 1155 Udaloy class«. Soviet Armed Forces 1945–1991. Pridobljeno 14. maja 2020.
- ↑ Apalkov, Yu.V. (2005). Anti-submarine ships. Part I. Large anti-submarine ships. Patrol ships (rus.) // Apalkov Yu.V. Ships of the USSR Navy: Handbook in 4 volumes. Galeya Print. ISBN 5-8172-0094-5.
- ↑ »Г.Пасько Сутки в огне«. index.org.ru. Pridobljeno 28. februarja 2021.
- ↑ »Fire at the BOD "Admiral Zakharov"«. Flotomaster: Journal. Zv. 6. 2002.
- ↑ »How ships die«. Newspaper Vladivostok. 9. marec 2011.
{{navedi novice}}: Vzdrževanje CS1: url-status (povezava)
Viri[uredi | uredi kodo]
- Averin, A.B. (2007). Адмиралы и маршалы. Корабли проектов 1134 и 1134А. [Admirals and Marshals: Ships Project 1134 and 1134A] (v ruščini). Moscow: Voennaya Kniga. ISBN 978-5-902863-16-8.
- Jordan, John (1983). Soviet Warships: The Soviet Surface Fleet, 1960 to the Present. London: Arms and Armour Press. ISBN 978-0-85368-584-5.
- Prezelin, Bernard; Baker, A. D. (1995). Combat Fleets of the World. Annapolis, MD: Naval Institute Press. ISBN 978-1-55750-109-7.
- Volkov, Roman; Brichevsky, Andrew (2016). Large Anti-Submarine Ships – Project 1155. Russian Ships. Pridobljeno 25. aprila 2020.
- Wertheim, Eric (2005). The Naval Institute Guide to Combat Fleets of the World. Annapolis, Maryland: US Naval Institute Press. ISBN 978-1-59114-934-7.
