Pojdi na vsebino

Admiral Zaharov (rušilec)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Admiral Zaharov
Admiral Zaharov leta 1990
Zgodovina
Rusija
Ime: Admiral Zaharov
Poimenovana po: Mihail Nikolajevič Zaharov
Ladjedelnica: Ladjedelnica Jantar, Kaliningrad
Začetek gradnje: 16. oktober 1981
Splavitev: 4. november 1982
Dana v uporabo: 30. december 1983
Vzeta iz uporabe: 2002
Status: Upokojen
Splošne značilnosti
Razred: Fregat
Izpodriv:
  • 6200 t standardno
  • 7900 t polno
Dolžina: 163 m[1]
Širina: 19 m
Ugrez: 7,8 m
Pogon: 2 gredi, 4 pospeševalne in potovalne plinske turbine, 120.000 KM (89.000 kW)
Hitrost: 35 vozlov (65 km/h)
Doseg: 10.500 navtičnih milj (19.400 km) pri 14 vozlih (26 km/h)
Maksimalna posadka: 300
Senzorji in
procesni sistemi:
1 × Fregat MAE radarski sistem
Oborožitev:
  • 2 × 4 protipodmorniških raket Metel
  • 8 × 8 raket Kinžal
  • 1 × Gibka (3M47)
  • 2 × 1 100 mm topova
  • 4 × 30 mm AK630 Gatlingovi topovi
  • 2 × 4 533 mm torpednih cevi, 53-65 torpedi
  • 2 × RBU-6000 protipodmorniški raketomet
Nosilnost letal: 2 x Ka-27
Objekti za zrakoplove: Vzletišče in hangar

Admiral Zaharov (rusko Адмирал Захаров) je bil raketni rušilec razreda Fregat Ruske vojne mornarice.[2] Bil je del 183. brigade protipodmorniških ladij Tihooceanske flote v Vladivostoku.[3] Poimenovan je bil po admiralu Mihailu Nikolajeviču Zaharovu. Njegov gredelj je bil položen 16. oktobra 1981 v Ladjedelnici Jantar, splavljen je bil 4. novembra 1982, v uporabo pa je bil predan 30. decembra 1983. Razvoj projekta 1155 Fregat se je začel v Severnem projektno-konstruktorskem biroju leta 1972 pod vodstvom glavnih konstruktorjev Nikolaja Pavloviča Soboljeva in Vasilija Pavloviča Mišina.

Leta 1987 je opravil prehod z Baltskega morja na Tihi ocean in na poti obiskal Angolo, Mozambik, Sejšele in Bombaj v Indiji.

Leta 1988 je spremljal letalonosilko Novorossijsk na obisku v Vonsanu v Severni Koreji.

Leta 1989 je opravil bojno patruljiranje v Perzijskem zalivu in spremljal osem konvojev ladij.

V letih 1990 in 1991 je bil začasno nameščen v ruskem pomorskem oporišču Kamran v Vietnamu in opravljal bojno patruljiranje v Južnokitajskem morju.

17. februarja 1992 je med vračanjem v Vladivostok prišlo do eksplozije plinske turbine.[4][5][6] V eksploziji je umrl en član posadke, pet pa je bilo hospitaliziranih. Gašenje požara je trajalo 30 ur. Ker je bila strojnica uničena, je bilo ocenjeno, da remont ladje ni smotrn. Leta 2002 je bil upokojen in pozneje razrezan.[7]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. »Udaloy Class Anti-Submarine Destroyers - Naval Technology«. www.naval-technology.com. Pridobljeno 28. februarja 2021.
  2. »Large Anti-Submarine Ships - Project 1155«. russianships.info. Pridobljeno 28. februarja 2021.
  3. Holm, Michael (2015). »Project 1155 Udaloy class«. Soviet Armed Forces 1945–1991. Pridobljeno 14. maja 2020.
  4. Apalkov, Yu.V. (2005). Anti-submarine ships. Part I. Large anti-submarine ships. Patrol ships (rus.) // Apalkov Yu.V. Ships of the USSR Navy: Handbook in 4 volumes. Galeya Print. ISBN 5-8172-0094-5.
  5. »Г.Пасько Сутки в огне«. index.org.ru. Pridobljeno 28. februarja 2021.
  6. »Fire at the BOD "Admiral Zakharov"«. Flotomaster: Journal. Zv. 6. 2002.
  7. »How ships die«. Newspaper Vladivostok. 9. marec 2011.{{navedi novice}}: Vzdrževanje CS1: url-status (povezava)