Štandrež
Štandrež Sant'Andrea | |
|---|---|
Cerkev sv. Andreja v Štandrežu | |
| Koordinati: 45°55′25″N 13°33′54″E / 45.92361°N 13.56500°E | |
| Država | |
| Dežela | Furlanija-Julijska krajina |
| Pokrajina | Goriška pokrajina (GO) |
| Občina | Gorica |
| Časovni pas | UTC+1 (CET) |
| • Poletni | UTC+2 (CEST) |
Štandrež (italijansko Sant'Andrea, furlansko Sant Andrât) je naselje na severozahodnem robu t.i. Goriške ravni v Italiji, oziroma predmestno naselje Gorice, z okoli 2.000 prebivalci kot del (frazione) Občine Gorica.
Štandrež je bil v preteklosti samostojno slovensko podeželsko agrarno naselje, sedaj, ko je v tem delu Goriška ravan že večinoma pozidana, se spaja z mestom Gorico. Vzhodno od naselja sta speljana tako cesta kot železniška proga Trst - Gorica.
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]V starih listinah se naselje prvič omenja 1339, samostojna občina je bil do 1927. Med prvo svetovno vojno je bil skoraj popolnoma porušen, med bombardiranjem v drugi svetovni vojni pa močno poškodovan.
Načrte za obnovo v 1. sv. vojni porušenega Štandreža je napravil arhitekt Maks Fabiani. Na spremembo slovenskega značaja kraja po 2. sv. vojni je močno vplivala naselitev istrskih optantov, ki so se naselili med Štandrežem in Gorico.
Župnijska cerkev sv. Andreja, ena največjih cerkva na Goriškem, je že tretja po vrsti. Prva je bila postavljena 1663, druga 1901 in je bila med 1. svetovno vojno porušena, sedanjo pa so zgradili leta 1923. V letih 1963 in 1964 je bila delno preurejena, s freskami jo je poslikal Tone Kralj. Štandrež je eno najpomembnejših slovenskih pastoralnih središč v Nadškofiji Gorica.
V Štandrežu zelo razgibano deluje slovensko kulturno društvo Prosvetno društvo Štandrež, v sklopu katerega imajo mešani pevski zbor, zelo poznano dramsko skupino, vsako leto priredijo praznik špargljev.[1]
Predeli
[uredi | uredi kodo]- Klanec
- Krgišče
- Pilošče
- Plac
- Puhlice
Spomeniki
[uredi | uredi kodo]V Štandrežu je spomenik padlih v NOB, ki je bil zgrajen leta 1982. Pred nekaj leti so mu dodali ploščo z imeni vseh padlih. Vsako leto se odvijata slovesnosti, 1. novembra in 25. aprila.

Znani krajani
[uredi | uredi kodo]- Rudolf Brajnik (1882–1962), prosvetni delavec, planinec
- Andrej Budal (1889–1972), pesnik, pisatelj, publicist, prevajalec, politik
- Lučana Budal (* 1952), pedagoginja, javna delavka
- Andrej Makuc (1913–1989), pravnik, učitelj, partizan
- Andrej Marušič (1828–1898), narodni buditelj, publicist
- Franjo Marušič (1908–1981), inženir rudarstva
- Jožef Marušič (1823–1891), duhovnik
- Romuald Marušič (1676–1748), kapucin, pridigar
- Dragan Mozetič (1940–2002), politik, gospodarstveni
- Josip Nanut (1885–1944), interniranec v Jesenovcu
- Andrej Tabaj (1862–1928), duhovnik, cesarsko-kraljevi profesor verouka, narodni delavec
- Blaž Tabaj (1870–1928), cesarsko-kraljevi orožnik, narodni delavec
- Ivan Tabaj (1879–1939), duhovnik, cesarsko-kraljevi profesor verouka, narodni delavec
Viri
[uredi | uredi kodo]- Andrej Bandelj; in sod. (2010). Tržaško in Goriško. Založba ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana. COBISS 250355456. ISBN 978-961-254-184-2.
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]- Dekanija Štandrež
- ↑ uredništvo |, Spletno. »Spet je zadišalo po špargljih«. www.primorski.eu. Pridobljeno 29. julija 2025.