Álvaro del Portillo

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Álvaro del Portillo
Portret
Rojstvo 11. marec 1914({{padleft:1914|4|0}}-{{padleft:3|2|0}}-{{padleft:11|2|0}})[1]
Madrid
Smrt 23. marec 1994({{padleft:1994|4|0}}-{{padleft:3|2|0}}-{{padleft:23|2|0}})[1] (80 let)
Rim
Državljanstvo Flag of Spain.svg Španija
Poklic gradbeni inženir, duhovnik, inženir

Álvaro del Portillo, španski katoliški duhovnik, je bil naslednik Jožefmarija Escrivá, ustanovitelj Opus Dei.

Življenje[uredi | uredi kodo]

Álvaro del Portillo se je rodil v Madridu (Španija) 11. marca 1914. Bil je tretji izmed osmih otrok. Pripadal je globoko verne krščanske družine. Leta 1935 se je vključil v Opus Dei, ki ga je ustanovil sv. Jožefmarija Escrivá 2. oktobra 1928. Poklicanost v Opus Dei je živel z zvestobo, preko posvečevanja poklicnega dela in izpolnjevanja rednih dolžnosti ter je dosegel obširno apostolsko dejavnost med svojimi študijskimi tovariši in sodelavci. Zelo hitro je postal najtrdnejša opora Jožefmarija Escrivája, kateremu je kot njegov najbližji sodelavec stal ob strani skoraj štirideset let.

25. junija 1944 je bil posvečen v duhovnika. Od tedaj se je popolnoma posvetil pastoralnemu delu, v služenju vernikom Opus Dei in vsem. Štirideset let je bil najožji sodelavec leta 1975 umrlega ustanovitelja Opus Dei, sv. Jožefmarije Escrivaja. 15. septembra 1975 je bil izvoljen za prvega naslednika svetega Jožefmarija. Ko je sveti oče Janez Pavel II. Opus Dei postavil za osebno prelaturo 28. novembra 1982, je bil imenovan za prelata Opus Dei, 6. januarja 1991 pa mu je podelil škofovsko posvečenje.

Njegova ljubezen do Cerkve je bila vidna v njegovi globoki zedinjenosti s papežem in škofi. Ljubezen do vseh ljudi, neutrudna skrb za svoje vrnike v Opus Dei, ponižnost, razumnost, srčnost, veselje in preprostost, pozaba samega sebe ter goreče hrepenenje po pridobivanju duš za Kristusa, ki se odseva tudi v škofovskem geslu – regnare Christum volumus! –, skupaj z dobroto, vedrostjo ter dobro voljo", ki jo je izžareval, so poteze, ki sestavljajo podobo njegove duše".

V jutranjih urah 23. marca 1994, le nekaj ur po vrnitvi z romanja v Sveto deželo, je umrl. Prejšnjega dne zjutraj je daroval svojo poslednjo sveto mašo v dvorani zadnje večerje v Jeruzalemu.

Še istega dne, 23. marca, je papež Janez Pavel II. prišel molit ob njegovem telesu, ki sedaj počiva v kripti prelatske cerkve Svete Marije Miru – viale Bruno Buozzi 75, Rim.

Delo[uredi | uredi kodo]

Bil je gradbeni inženir, doktor filozofije in cerkvenega prava – je Portillo kot tajnik koncilske komisije za duhovnike zelo dejavno sodeloval na drugem vatikanskem cerkvenem zboru. V času Pija XII., Janeza XXIII., Pavla VI. in Janeza Pavla II. je bil svetovalec številnih rimskih dikasterijev.

15. septembra 1975 je bil izvoljen za prvega naslednika svetega Jožefmarija. Leta 1982 je Opus Dei postal osebna prelatura, papež pa je Portilla imenoval za njenega prelata., 6. januarja 1991 pa mu je podelil škofovsko posvečenje.

Pod vodstvom Portilla se je Opus Dei opazno krepil in razvijal. Leta 1992 je Janez Pavel II. v prisotnosti Portilla in okoli 300.000 vernikov na Trgu sv. Petra v Vatikanu prelata Escrivaja razglasil za blaženega, deset let kasneje pa za svetnika.

Priznanja[uredi | uredi kodo]

Beatifikacija in kanonizacija[uredi | uredi kodo]

Álvaro del Portillo je bil 27. septembra 2014 v Madridu razglašen za blaženega.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.