Álvaro del Portillo

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
blaženi Álvaro del Portillo
Prelat Opus Dei
Álvaro del Portillo
Álvaro del Portillo
CerkevKatoliška cerkev
Obdobje službovanja1982—1994
NaslednikJavier Echevarría Rodríguez
Drugi položajiNazivni škof Vite (1990–1994)
Redovi
Duhovniško posvečenje25. junij 1944
posvečevalec Leopoldo Eijo y Garay
Škofovsko posvečenje6. januar 1991
posvečevalec Papež Janez Pavel II.
Osebni podatki
Rojstvo11. marec 1914({{padleft:1914|4|0}}-{{padleft:3|2|0}}-{{padleft:11|2|0}})[1]
Madrid
Smrt23. marec 1994({{padleft:1994|4|0}}-{{padleft:3|2|0}}-{{padleft:23|2|0}})[1] (80 let) ali 24. marec 1994({{padleft:1994|4|0}}-{{padleft:3|2|0}}-{{padleft:24|2|0}})[2] (80 let)
Rim
PokopanSveta Marija miru, prelatska cerkev Opus Dei, Rim
Grb
Geslo
Regnare Christum volumus ("Hočemo, da vlada Kristus!")
Svetništvo
God12. maj
Svetnik vKatoliška cerkev
Svetniški nazivBlaženost
Beatifikacija27. september 2014
Madrid, Španija
razglašalec Kardinal Angelo Amato
ZavetnikInžinirji, Opus Dei
Catholic-hierarchy.org

Blaženi Álvaro del Portillo y Diez de Sollano je bil španski inženir in katoliški škof. Kot prelat Opus Dei je med letoma 1982 in 1994 nasledil ustanovitelja Jožefmarija Escrivája.

Za blaženega je bil razglašen 27. septembra 2014 v Madridu.

Življenje[uredi | uredi kodo]

Álvaro del Portillo se je rodil v Madridu 11. marca 1914 v globoko verni krščanski družini kot tretji izmed osmih otrok. Študiral je grabeništvo, po opravljenem doktoratu pa predaval na Univerzi Complutense v Madridu in delal na uradu za gradnjo avtocest in mostov. Leta 1935 se je pridružil Opus Dei in bil 1944 posvečen v duhovnika. Istega leta je v Madridu pridobil doktorat iz filozofije, kasneje pa na Papeški univerzi sv. Tomaža Akvinskega še iz kanonskega prava. Nato se je posvetil predvsem pastoralnemu delu in administraciji v Opus Dei ter postal najbližji sodelovec sv. Jožefmarija Escrivája, ustanovitelja organizacije, ki mu stal ob strani skoraj štirideset let.

Spodbudil je nastanek številnih dobrodelnih izobraževalnih in zdravstvenih ustanov, posebej v Južni Ameriki, Afriki in na Filipinih, nekaterih semenišč, romarskega centra Saxum v Sveti deželi ter Papeške univerze svetega Križa.

Umrl je 23. marca 1994, le nekaj ur po vrnitvi z romanja v Sveto deželo, kjer je v dvorani zadnje večerje daroval svojo poslednjo sveto mašo. Še istega dne je ob njegovo telo prišel molit papež Janez Pavel II., s katerim sta bila dolgo časa v prijateljskih odnosih. V sožalnem pismu je njegovo življenje opisal kot "življenje, ki je bilo polno duhovniške in škofovske gorečnosti, zgled stanovitnosti in zaupanja v Božjo previdnost, ki ga je stalno izražal, zvestobe Petrovemu sedežu in njegove velikodušne službe Cerkvi, ki jo je opravljal kot najtesnejši sodelavec in vredni namestnik blaženega Jožefmarija Escrivája." Njegovi posmrtni ostanki se nahajajo v prelatski Cerkvi Svete Marije miru v Rimu.

Delo[uredi | uredi kodo]

Pisal je predvsem o pastoralnih in cerkvenih temah, ki obravnavajo vlogo vernih laikov v Katoliški cerkvi, o izobraževanju duhovnikov in oblikah pastorale.

Med papeštvom Pija XII. je sodeloval pri različnih dikastrijah Svetega sedeža. Kasneje ga je papež Janez XXIII. imenoval za svetovalca komisije za revizijo Zakonika kanonskega prava. Med drugim vatikanskim koncilom je sodeloval še pri drugih komisijah, mdr. kot sekretar Komisije za disciplino klera in krščanskih ljudstev, ki je pripravila enega najbolj odobravanih koncilskih dokumentov, Presbyterorum ordinis. Po smrti ustanovitelja Opus Dei je 1975 postal njegov naslednik, 1982 pa ga je Sveti sedež imenoval za prvega prelata organizacije.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.
  2. Library of Congress AuthoritiesLibrary of Congress.

Viri in literatura[uredi | uredi kodo]

Coverdale, John F. (2016). Saxum: življenje Álvara del Portilla. Celje: Celjska Mohorjeva družba. COBISS 284536832. ISBN 978-961-278-262-7. 

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]