Tukaj so zbrane povezave o urejanju vsebin na glavni strani slovenske Wikipedije.

Izbrani članek[uredi | uredi kodo]

Seznam aktivnih ladij v ruski vojni mornarici vsebuje vojaške ladje in podmornice, ki so trenutno del ruske vojne mornarice in tiste, ki so v gradnji, na remontu ali na modernizaciji po podatkih za leto 2024. Glede seznama ni mogoče doseči širokega soglasja brez večje dostopnosti podatkov in konsistentnega standarda, katere ladje so aktivne in katere ne. V sovjetski in ruski vojni mornarici so v primerjavi z zahodnimi vojnimi mornaricami ladje redkeje odhajale iz pomorskih oporišč na plovbe ter raje vzdrževale bojno sposobnost med mirovanjem v svojih oporiščih.

Velike spremembe, ki so sledile razpadu Sovjetske zveze, so nato izjemno zapletle položaj. Določanje, katere ladje so aktivne in katere ne, je lahko težavno. Publikacija Jane's Fighting Ships je v eni od svojih izdaj v letih 1999–2000 opozorila, da imajo nekatere ruske ladje malo zmogljivosti, vendar še vedno plujejo pod zastavo vojne mornarice, zato da so posadke upravičene do plačila.

Ste vedeli, da ...[uredi | uredi kodo]

Glej Wikipedija:Ste vedeli, da ... in Predloga:Ste vedeli.

... se je turizem v Zlatiborju (na sliki) razmahnil, ko je območje obiskal kralj Aleksander Obrenović;
... je delo Stefana Mazurkiewicza pri razbijanju ruskih šifer med poljsko-sovjetsko vojno morda ključno prispevalo k preživetju Poljske kot neodvisne države;
... je Simon Harris najmlajši taoiseach v zgodovini Irske;
... je Krestovski stadion v Sankt Peterburgu povečana različica stadiona v japonski Tojoti;
... je primanjkljaj v otrokovem nevrološkem razvoju značilen za nevrorazvojne motnje?

Izbrane slike[uredi | uredi kodo]

Glej Wikipedija:Izbrane slike in Predloga:Slika.

Nina Pušlar na koncertu v Stožicah decembra 2023

Avtor fotografije: Zvone Šeruga, dovoljenje VRT priskrbel ModriDirkac

Izbrane obletnice[uredi | uredi kodo]

Glej Wikipedija:Izbrane obletnice.

9. maj: dan zmage v Rusiji, dan Evrope v državah članicah Evropske unije

1805 – Umrl je nemški dramatik in pesnik Friedrich Schiller (na sliki), eden najvidnejših predstavnikov weimarskega klasicizma (* 1759).
1926 – Američana Richard Evelyn Byrd in Floyd Benett naj bi po svojih trditvah preletela Severni tečaj.
1936 – Fašistična Italija si je priključila Etiopijo.
1945 – Začela je veljati nemška vdaja; v Ljubljano so vkorakali partizani.

7. maj – 8. maj – 10. maj – 11. maj

Ukinjeni razdelki[uredi | uredi kodo]

Nedavni dogodki[uredi | uredi kodo]

Glej Predloga:Nedavni dogodki. - ukinjeni v začetku junija 2007 zaradi prepočasnega posodabljanja in neaktualnosti.

Več novic | Dodaj nedavni dogodek ...

Izbrana oseba[uredi | uredi kodo]

Glej Predloga:Oseba in Arhiv - ukinjene v oktobru 2006, združeno s izbranimi članki

Georg Friedrich Händel, nemški skladatelj, * 23. februar 1685, Halle, Nemčija, † 14. april 1759, London, Anglija.

Na dvoru Weiβenfelsov je vojvoda spoznal Händelovo nadarjenost. Mladi Georg Friedrich je dobil glasbenega učitelja Friedricha Wilhelma Zachowa, ki je bil organist. Skupaj z njim je pri 12 letih, prvič pokazal svoje spretnosti na berlinskem dvoru, kjer je pustil izjemen vtis. Svoje velike uspehe je Händel začel z oratorijema Saul, Izrael v Egiptu in concertom grossom Aleksander's fest. Največkrat izvajano delo Mesija je predstavil 13. aprila 1742 v Dublinu. Leta 1745 je zložil junaški oratorij Juda Makabejec, ki je doživel velik uspeh. Leta 1751 so se pri skladatelju pojavile prve težave z vidom. Händel se je odločil za operacijo, ki žal ni uspela in postal je skoraj slep. Do konca življenja je nadziral izvajanje svojih del, predeloval orgelska dela, posamezne arije ter popolnoma prenovil delo iz italijanskega obdobja... Na področju olatorijev je bil Händel nepremagljiv. Napisal je več kot 40 oper, 25 oratorijev, 30 instrumentalnih skladb in nekaj od.

Več izbranih oseb ...

Izbrani navedek[uredi | uredi kodo]

Združeno s projektom Izbrane osebe

Strah pred imenom samo poveča strah pred osebo samo.

—Albus Dumbledore v knjigi Harry Potter in kamen modrosti.

Ravnatelj čarovniške akademije posvari Harryja Potterja, naj ga ne bo strah izgovarjati imena svojega največjega sovražnika, lorda Mrlakensteina, saj se mora soočiti s svojimi notranjimi strahovi.
Serija knjig o Harryju Potterju je postala svetovni fenomen, že peta knjiga je podrla vse rekorde založnikov, za šesto knjigo, ki izide julija, pa je v prvi nakladi 10,8 milijonov izvodov.

Arhiv izbranih navedkov ...