Ushuaia

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Ushuaia se ponaša s slikovito lego pod Darwinovim gorovjem

Ushuaia je upravno središče najjužnejše argentinske province Tierra del Fuego, Antártida e Islas del Atlántico Sur in največje mesto na Ognjeni zemlji. Leži na južni obali otoka Isla Grande de Tierra del Fuego ob kanalu Beagle. Leta 2005 je štela okoli 64.000 prebivalcev.

Turistični slogan Ushuaie »Na koncu sveta«

Ushuaia se je nekaj časa ponašala kot »najjužnejše mesto na svetu«. Resnici na ljubo nekaj stalnih naselbin (npr. Puerto Williams in Puerto Toro na čilenskem otoku Navarino na drugi strani kanala Beagle) leži južneje, vendar so vse to zelo majhne naselbine, precej manjše od Ushuaie. Kljub temu se v zadnjem času ponaša z novim sloganom »na koncu sveta« (špansko fin del mundo).

Obelisk na kraju, kjer je Augusto Laserre ustanovil mesto

Leta 1871 je anglikanski pastor Thomas Bridges z družino kot prvi beli priseljenec na Ognjeni zemlji prispel s Falklandskih otokov in 30. septembra, po tem, ko se je predhodno strinjal z argentinsko suverenostjo, na kraju, kjer danes stoji letališče, postavil misijon in naselbino, ki jo je po jeziku staroselskega ljudstva Jaganov poimenoval Ushuaia (»zaliv (ush), ki gleda na zahod (wuaia)«). Argentino je kmalu zaskrbelo zaradi povečane britanske prisotnosti na Ognjeni zemlji, zato je proti jugu poslala odpravo pod poveljstvom Augusta Laserra, ki je septembra 1884 prispela v Ushuaio in 12. oktobra istega leta z izobešenjem argentinske zastave pred novozgrajenim oporiščem tudi formalno potrdila argentinsko suverenost. Ta datum velja za ustanovitev današnjega mesta.

Leta 1902 je bil odprt zapor in Ushuaia je celotno prvo polovico 20. stoletja bila kazenska kolonija za prestopnike, od koder zaradi odročne lege praktično ni bilo mogoče pobegniti. Zaporniki so v sklopu prisilnega dela sekali drevesa v okoliških gozdovih in za potrebe spravila lesa zgradili železniško progo, ki je najjužnejša na svetu in za potrebe turizma obratuje še danes. Ob prelomu stoletja so se iz različnih razlogov pričeli priseljevati še predvsem španski in hrvaški priseljenci ter preživeli brodolomci. Leta 1947 je Peronova vlada zapor odpravila in na njegovem mestu postavila mornariško oporišče, s katerim je izrazila svoje zahteve po Antarktiki. V 70. letih so davčne olajšave privabile številne priseljnce iz ostalih predelov Argentine in mesto je začelo doživljati skokovito rast prebivalstva.

Ribolov je še vedno ena pomembnejših gospodarskih dejavnosti, vendar se v zadnjem času vedno bolj uveljavlja turizem. Obiskovalce privabljajo ostanki iz časov kazenske kolonije, slikovita lega pod goro Cerro Martial (del Darwinovega gorovja, ki je najjužnejši del Andov), okoliška smučišča, bližnji Narodni park Tierra del Fuego, križarjenja in po kanalu Beagle ter kot izhodišče številnih odprav na Antarktiko.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Koordinati: 54°48′S, 68°18′W