Oslovski kašelj

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Oslovski kašelj
Pertusis
Klasifikacija in zunanji viri

Deček, ki kašlja zaradi oslovskega kašlja.
MKB-10 A37
MKB-9 033
DiseasesDB 1523
MedlinePlus 001561
eMedicine emerg/394 ped/1778
MeSH D014917

Oslóvski kášelj (pertúsis) je zelo nalezljiva bolezen, ki jo povzroča gramnegativna bakterija Bordetella pertussis. Bolezen je dobila ime po značilnem globokem vdihu, podobnem oslovskemu riganju, ki sledi napadom kašlja. Bordetella parapertusis povzroča oslovskemu kašlju podobno bolezen, ki pa je blažje oblike.[1]

Po svetu se letno okuži 30–50 milijonov ljudi; umre jih okoli 300.000. Oslovski kašelj je ena najpogostejših bolezni v svetu, ki se sicer dajo preprečiti s cepivom. V razvitem svetu že več desetletij poteka obvezno cepljenje otrok s cepivom DiTePer (proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju). Odtlej je obolevnost bistveno nižja, še vedno pa se pojavlja v nerazvitem svetu, kjer ni sistematičnega cepljenja. Obolevajo zlasti otroci, ki niso bili cepljeni ali so bili cepljeni nepopolnoma – za ustrezno zaščito so potrebni trije odmerki cepiva.

Značilnosti[uredi | uredi kodo]

Po sedmih do desetih dneh inkubacijske dobe se pri dojenčkih in manjših otrocih bolezen začne kazati z blažjimi simptomi infekcije dihal (kašelj, kihanje, nahod); govorimo o tako imenovanem kataralnem stadiju. Po enem do dveh tednih se začnejo napadi kašlja, ki jim sledi značilen globok vdih, ki se konča z riganju podobnim zvokom - paroksizmalni stadij. Krčevit kašelj lahko povzroči tudi bruhanje. V hudih primerih se zaradi pogostega bruhanja pojavi nedohranjenost in izsušitev. Krči se lahko poleg kašlja sprožijo tudi ob zehanju, smehu, kričanju. Krči počasi jenjajo tekom stadija okrevanja, in sicer po enem do dveh mesecih.

Zapleti, ki se lahko pojavijo, so pljučnica, encefalitis, pljučna hipertenzija in sekundarne okužbe[2]

Prenašanje[uredi | uredi kodo]

Glavni vir okužbe so odrasli in mladostniki. Bolezen se prenaša kapljično. Bolnik je najbolj kužen v kataralnem stadiju. V kataralnem stadiju so bolezenski znaki nespecifični, zato je tedaj bolezen pogosto še nediagnosticirana.

Diagnosticiranje[uredi | uredi kodo]

Metode za laboratorijsko diagnosticiranje oslovskega kašlja so:

Zdravljenje[uredi | uredi kodo]

Zdravljenje z ustreznim antibiotikom (npr. s tetraciklini ali makrolidi) skrajša obdobje kužnosti bolnika, ne vpliva pa bistveno na končni izid bolezni. Pri dovolj hitrem začetku zdravljenja že v kataralnem stadiju lahko antibiotik tudi ublaži simptome.

Reference[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Finger H, von Koenig CHW (1996). Bordetella–Clinical Manifestations. In: Barron's Medical Microbiology (Barron S et al, eds.) (4th ed. izd.). Univ of Texas Medical Branch. ISBN 0-9631172-1-1. 
  2. ^ Mattoo S, Cherry JD (2005). "Molecular pathogenesis, epidemiology, and clinical manifestations of respiratory infections due to Bordetella pertussis and other Bordetella subspecies". Clin Microbiol Rev 18 (2): 326–82. doi:10.1128/CMR.18.2.326-382.2005. PMID 15831828.