Srakoperji

Srakoperji
	; orientalski srakoper (Lanius schach)
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo:	Animalia (živali);
Deblo:	Chordata (strunarji);
Razred:	Aves (ptiči);
Red:	Passeriformes (pevci);
Družina:	Laniidae; Rafinesque, 1815
Rodovi
	Corvinella; Urolestes; Eurocephalus; Lanius;

Srakoperji (znanstveno ime Laniidae) so družina mesojedih ptičev pevcev, v katero uvrščamo 33 vrst v štirih rodovih.^[1] Njihovo znanstveno ime izvira iz latinske besede za mesarja, kar se nanaša na njihovo prehranjevanje.^[2]

Opis[uredi | uredi kodo]

Družina združuje majhne, srednje in dokaj velike predstavnike pevcev, ki jih prepoznamo po vitkem telesu, kratkem vratu in zaokroženih perutih,^[3] predvsem pa po močnem zakrivljenem kljunu. Zgornja čeljustnica ima poleg zakrivljene konice še zobec na vsakem robu, ki se prilega v vdolbino na spodnji. Zaradi teh so jih včasih uvrščali med sokole. Njihovo perje je zemeljskih barv, za večino je značilna temna obrazna maska čez oči.^[4]

Srakoperji so aktivni plenilci, ki se lotijo tudi razmeroma velikega plena. Na plen prežijo z izpostavljenega mesta in ga zgrabijo z nogami, predvsem pa so znani po navadi, da ga nabodejo na trne ali druge ostre predmete in se dlje časa vračajo prehranjevat (čeprav nabadanje plena ni omejeno samo na srakoperje).^[4] To početje ni nujno namenjeno samo shranjevanju; severnoameriški Lanius ludovicianus denimo lovi izjemno strupene kobilice vrste Romalea guttata, katerih toksin razpade po dnevu ali dveh, nakar jo srakoper lahko poje.^[5] Sicer so razmeroma odporni na kemično obrambo žuželk.^[4]

So monogamni in v času gnezditve teritorialni. Sporazumevajo se s kratkimi, ostrimi kriki.^[4]

Ekologija in razširjenost[uredi | uredi kodo]

V splošnem so srakoperji ptiči toplega podnebja, večina vrst živi v Afriki. Običajno naseljujejo odprto krajino, zlasti savane in nizko grmičevje, kjer lovijo svoj plen, nekateri pa so tudi gozdni. Nekaj vrst se je razširilo v hladnejše predele Palearktike, dve – Lanius ludovicianus in Lanius borealis – pa v Severno Ameriko. Le v Južni Ameriki in Avstraliji ne živi noben srakoper. Skoraj polovica vrst se seli med gnezditvenimi območji in prezimovališči.^[1]^[6]

Hranijo se s številnimi živalmi, manjšimi od njih, tudi vretenčarji, kot so glodavci, plazilci in manjši ptiči, večino prehrane pa predstavljajo žuželke. Nekaj vrst je izključno žužkojedih.^[4]

Seznam vrst[uredi | uredi kodo]

Prepoznanih je 33 vrst v štirih rodovih, od katerih velika večina spada v rod »pravih« srakoperjev (Lanius). Ostali trije majhni rodovi so izključno afriški.^[1]

rod Corvinella
- Corvinella corvina
rod Urolestes
- Urolestes melanoleucus
rod Eurocephalus
- Eurocephalus ruppelli
- Eurocephalus anguitimens
rod Lanius (srakoper)
- Lanius tigrinus
- Lanius souzae
- Lanius bucephalus
- sibirski srakoper (Lanius cristatus)
- rjavi srakoper (Lanius collurio)
- bledi srakoper (Lanius isabellinus)
- Lanius phoenicuroides
- Lanius collurioides
- Lanius gubernator
- Lanius vittatus
- orientalski srakoper (Lanius schach)
- Lanius tephronotus
- Lanius validirostris
- Lanius mackinnoni
- črnočeli srakoper (Lanius minor)
- Lanius ludovicianus
- Lanius borealis
- veliki srakoper (Lanius excubitor)
- južni veliki srakoper (Lanius meridionalis)
- Lanius sphenocercus
- akacijev srakoper(Lanius excubitoroides)
- Lanius cabanisi
- Lanius dorsalis
- Lanius somalicus
- Lanius humeralis
- Lanius collaris
- Lanius newtoni
- rjavoglavi srakoper (Lanius senator)
- zakrinkani srakoper (Lanius nubicus)

V Sloveniji gnezdijo tri vrste: rjavi, črnočeli in rjavoglavi srakoper.^[7]

Sklici[uredi | uredi kodo]

↑ ^1,0 ^1,1 ^1,2 Gill, Frank; Donsker, David, ur. (20. januar 2019). »Shrikes, vireos, shrike-babblers«. IOC World Bird List 9.1. Mednarodna zveza ornitologov. Pridobljeno 15. junija 2019.
↑ Jobling, James A (2010). The Helm Dictionary of Scientific Bird Names. London: Christopher Helm. str. 219. ISBN 978-1-4081-2501-4.
↑ Yosef, R.; Bonan, A. (2019). »Shrikes (Laniidae)«. Handbook of the Birds of the World Alive. Barcelona: Lynx Edicions. Pridobljeno 15. junija 2019.
↑ ^4,0 ^4,1 ^4,2 ^4,3 ^4,4 Harris, Tony (2010). Shrikes and Bush-shrikes. Bloomsbury Publishing. ISBN 978-1-4081-3543-3.
↑ Yosef, Reuven; Whitman, Douglas W. (1992). »Predator exaptations and defensive adaptations in evolutionary balance: No defence is perfect«. Evolutionary Ecology. Zv. 6, št. 6. str. 527–536. doi:10.1007/BF02270696.
↑ Clive Finlayson (2011). Avian survivors: The History and Biogeography of Palearctic. Bloomsbury Publishing. str. 37–41. ISBN 978-1-4081-3732-1.
↑ Mihelič, Tomaž; Kmecl, Primož; Denac, Katarina; Koce, Urška; Vrezec, Al; Denac, Damijan, ur. (2019). Atlas ptic Slovenije. Popis gnezdilk 2002–2017. Ljubljana: Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. COBISS 299139584. ISBN 978-961-6674-33-1.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: srakoperji.

Posnetki srakoperjev na The Internet Bird Collection

[IOC-1] 1,0 ^1,1 ^1,2 Gill, Frank; Donsker, David, ur. (20. januar 2019). »Shrikes, vireos, shrike-babblers«. IOC World Bird List 9.1. Mednarodna zveza ornitologov. Pridobljeno 15. junija 2019.

[job-2] Jobling, James A (2010). The Helm Dictionary of Scientific Bird Names. London: Christopher Helm. str. 219. ISBN 978-1-4081-2501-4.

[3] Yosef, R.; Bonan, A. (2019). »Shrikes (Laniidae)«. Handbook of the Birds of the World Alive. Barcelona: Lynx Edicions. Pridobljeno 15. junija 2019.

[Harris2010-4] 4,0 ^4,1 ^4,2 ^4,3 ^4,4 Harris, Tony (2010). Shrikes and Bush-shrikes. Bloomsbury Publishing. ISBN 978-1-4081-3543-3.

[5] Yosef, Reuven; Whitman, Douglas W. (1992). »Predator exaptations and defensive adaptations in evolutionary balance: No defence is perfect«. Evolutionary Ecology. Zv. 6, št. 6. str. 527–536. doi:10.1007/BF02270696.

[Finlayson2011-6] Clive Finlayson (2011). Avian survivors: The History and Biogeography of Palearctic. Bloomsbury Publishing. str. 37–41. ISBN 978-1-4081-3732-1.

[7] Mihelič, Tomaž; Kmecl, Primož; Denac, Katarina; Koce, Urška; Vrezec, Al; Denac, Damijan, ur. (2019). Atlas ptic Slovenije. Popis gnezdilk 2002–2017. Ljubljana: Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. COBISS 299139584. ISBN 978-961-6674-33-1.

[1]

[2]

[3]

[4]

[5]

[6]

[7]