Potenca praštevila

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Poténca práštevila je v matematiki pozitivna cela potenca praštevila. 5=5^{1}, 9=3^{2}, 16=2^{4} in 125=5^{3} so na primer potence praštevil, 6=2 \cdot 3, 15=3 \cdot 5 in 36=6^{2}=2^{2} \cdot 3^{2} pa niso. Prve najmanjše potence praštevil so (OEIS A000961):

2, 3, 4, 5, 7, 8, 9, 11, 13, 16, 17, 19, 23, 25, 27, 29, 31, 32, 37, 41, 43, 47, 49, 53, 59, 61, 64, 67, 71, 73, 79, 81, 83, 89, 97, ...

Potence praštevil so tista pozitivna cela števila, ki so deljiva s samo enim praštevilom. Vsako praštevilo je tako tudi potenca praštevila.

Značilnosti[uredi | uredi kodo]

Algebrske značilnosti[uredi | uredi kodo]

Vsaka potenca praštevila (razen potence 2) ima primitivni koren, zato je multiplikativna grupa celih števil modulo pn (ali enakovredno enotska grupa kolobarja \mathbf{Z}/p^n\mathbf{Z}) ciklična.

Število elementov končnega obsega je vedno potenca praštevila ali obratno, vsaka potenca praštevila je število elementov kakšnega končnega obsega, (ki je edinstven do izomorfizma.