Marijan Brecelj (politik)

Za druge pomene glej Marijan Brecelj.

Marijan Brecelj
23. april 1910 - 8. januar 1989
Marijan Brecelj
Vzdevek:	Miha Borštnik
Kraj rojstva:	Gorica
Kraj smrti:	Ljubljana
Pripadnost:	SFRJ
Veja:	Jugoslovanska ljudska armada
Čin:	rezervni polkovnik
Oboroženi konflikt(i):	Druga svetovna vojna
Odlikovanja:	Red narodnega heroja Red ljudske osvoboditve Red zaslug za ljudstvo

Marijan Brecelj (partizansko ime: Miha Borštnik), slovenski pravnik, krščanski socialist, politik, prvoborec, partizan, častnik in narodni heroj, * 23. april 1910, Gorica, † 8. januar 1989, Ljubljana.

Življenjepis

Rodil se je v družini goriškega politika in zdravnika A. Breclja. Leta 1933 je diplomiral na ljubljanski Pravni fakulteti in prav tam 1934 tudi doktoriral. Kot študent je deloval v katoliškem društvu slovenskih študentov Zarja in bil tudi kasneje somišljenik krščanskosocialističnega gibanja, ki je bilo povezano s komunisti. Leta 1931 je bil izvoljen za predsednika Zveze slušateljev ljubljanske univerze; policija ga je zaradi sodelovanja v študentskih akcijah, stavkah in demonstracijah za krajši čas zaprla in 1932 postavila pred sodišče. Po končanem študiju je bil odvetnik, se vključil v kljub Beseda ter deloval v Jugoslovanski strokovni zvezi, pri kateri je bil eno leto tudi tajnik in si prizadeval za politično in organizacijsko krepitev enotnosti delavstva in naprednih izobražencev. Leta 1941 se je vključil v Osvobodilno fronto in do junija 1942 ilegalno živel v Ljubljani. Ob ustanovitvi glavnega poveljstva slovenskih partizanskih čet junija 1941 je postal njegov član. Sodeloval je pri opravljanju njegovih splošnih nalog in narodne zaščite ter kot aktivist OF med krščanskimi socialisti. V začetku junija 1942 je odšel v partizane in bil do konca leta sanitetni referent pri glavnem poveljstvu slovenskih partizanskih čet. Januarja 1943 je postal član Izvršnega odbora OF, v katerem je aprila prevzel funkcijo organizacijskega sekretarja in jo opravljal do konca vojne. Sodeloval je pri sestavi in uresničevanju dolomitske izjave. Maja 1943 je postal član Komunistične partije Slovenije. Na kočevskem zboru je bil izvoljen v plenum OF in predsedstvo Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta, ter v slovensko delegacijo za 2. zasedanje Avnoja, in bil udeleženec zasedajna v Jajcu. Po 1. zasedanju SNOS 19. februarja 1944 v Črnomlju je kot član predsedstva usklajeval delo njenih odsekov, komisij in zavodov ter opravil pomembno delo pri graditvi oblasti in slovenske državnosti med narodnoosvobodilno borbo in po njej; na tem področju je bil najtesnejši sodelavec B. Kidriča. Dne 5. maja 1945 je postal podpredsednik narodne vlade Slovenije. Po osvoboditvi je delal v vrhovnih organih slovenske oblasti: bil republiški in zvezni poslanec, do 1956 podpredsednik vlade (izvršnega sveta Ljudske republike Slovenije), nato do 1962 državni sekretar (minister) za blagovni promet Federativne ljudske republike Jugoslavije in eno leto sekretar v ministrstvu za trgovino in turizem v zvezni vladi, 1963-1967 podpredsednik ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije, 1967-1974 podpredsednik zvezne skupščine Socialistične federativne republike Jugoslavije, od maja 1974 do maja 1978 podpredsednik skupščine Socialistične republike Slovenije in nato do maja 1982 član predsedstva Slovenije. Po koncu vojne je zasedal najvišja mesta v partijski organizaci tako v Sloveniji kot tudi v zveznih partijskih organih. Bil pa je med drugim še predsednik Turistične zveze Jugoslavije in Planinske zveze Jugoslavije. Od 1950 je bil tudi rezervni polkovnik Jugoslovanske ljudske armade. Je nosilec več državnih odlikovanj. Napisal pa je tudi mnogo razprav in člankov o organizaciji ljudske oblasti in delegatskem sistemu v Sloveniji, ter kratko zgodovino Osvobodilne fronte.

Glej tudi

• seznam slovenskih narodnih herojev
• seznam slovenskih pravnikov
• seznam častnikov Jugoslovanske ljudske armade
• priimek Brecelj

Odlikovanja

• Red narodnega heroja
• Red ljudske osvoboditve
• Red zaslug za ljudstvo
• Partizanska spomenica 1941
• Red junaka socialističnega dela

Viri in opombe

• Vojna enciklopedija, 2. izd., 1978, Zvezek 2, str. 4.
• Enciklopedija Slovenije. (1987). Knjiga 1. Ljubljana: Mladinska knjiga.
• Primorski slovenski biografski leksikon (1976). Snopič 3. Gorica: Goriška Mohorjeva družba (COBISS)

Portal Vojaštvo