Korčula (mesto)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Koordinati: Korčula (mesto) 42°57′31″N, 17°07′56″E

Korčula (mesto)
Panorama Korčule5010104.jpg
Država: Zastava Hrvaške Hrvaška
Število prebivalcev: 3126 (2001)
Mesto: Korčula
Županija: Dubrovniško-neretvanska županija Dubrovniško-neretvanska županija
Republika Hrvatska - Državni zavod za statistiku: Naselja i stanovništvo Republike Hrvatske 1857.-2001.

Korčula (italijansko Curzola, grško Korkyra Melania, latinsko Corcyra Nigra) je turistično mesto in pristanišče, ki leži na manjšem polotoku na severovzhodni obali istoimenskega otoka.

Mesto je z dobro ohranjenim obzidjem, vrati, stolpi, loggiami, starimi hišami, srednjeveškimi ulicami in trgi, ter drugimi kulturnozgodovinskimi spomeniki pravo mesto - muzej. Korčula je znana tudi po tradicionalni viteški igri Moreška, ki jo v spomin na turške napade izvajajo v turistični sezoni in ob drugih priložnostih.

Prebivalstvo[uredi | uredi kodo]

Hiša družine Marka Pola

V Korčuli stalno živi 5889 prebivalcev (popis 2001).

Pregled števila prebivalcev po letih[1]
1857 1869 1880 1890 1900 1910 1921 1931 1948 1953 1961 1971 1981 1991 2001
2168 1992 2125 2069 2182 2287 2289 2045 1778 2414 2458 2657 2953 3232 3126

Naselja[uredi | uredi kodo]

Mesto Korčulo sestavlja pet naselij: Korčula (v ožjem smislu), Čara, Pupnat, Račišće in Žrnovo.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

V starem delu mesta, ki se nahaja znotraj obzidja, in obsega površino 170x300 m, je že v 16. stol. živelo okoli 6000 prebivalcev, ki pa jih je kuga leta 1529 zelo razredčila. Takrat so preventivno požgali hiše okuženih.

V starem mestu je najzanimivejša katedrala sv. Marka zgrajena v 13. stol. in preurejena v prehodnem slugu med gotiko in renesanso v 15. stoletju. Katedrala v Korčuli je eden najlepših sakralnih spomenikov v Dalmaciji. V njej hranijo dela Tinttoreta in Bassana. Poleg katedrale in mestnega obzidja s stolpi mestnimi vrati je pomembno omeniti še cerkev vseh svetih z bizantinskimi ikonami iz 13. do 15. stol., cerkvico sv. Petra, ki se prvič omenja 1338, opatsko palačo z bogato zakladnico, cerkev sv. Mihovila iz 17. stol., cerkev sv. Nikole iz 16. do 17. stol., dominikanski samostan in Knežji dvorec iz 16. stol. Med patricijskimi hišami je omembe vredna hiša v kateri naj bi živela družina velikega pomorščaka, svetovnega popotnika in raziskovalca Marka Pola.

Viri in opombe[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Predloga:Mesta Hrvaske