Komunistični manifest

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Komunístični manifést, znan tudi kot Manifest komunistične stranke je bil objavljen 21. februarja 1848. Je eno izmed najbolj vplivnih političnih besedil vseh časov. Po naročilu Zveze komunistov sta ga napisala ustanovitelja in teoretika komunizma, Karl Marx in Friedrich Engels. V Manifestu je izpisan namen in program Zveze komunistov, s smernicami za proletarsko revolucijo, ki bi zrušila kapitalizem. Neposredni cilj je bil zgraditi socializem, ki bi kasneje prešel v brezrazredno družbo, komunizem.

Naslovnica manifesta

Manifest se začne z bojnim klicem:

Strah blodi po Evropi - strah komunizma. Vse sile stare Evrope so se združile za sveto gonjo proti temu strahu - papež in car, Metternich in Guizot, francoski radikali in nemški policaji.
Kje je opozicijska stranka, ki bi je njeni vladajoči nasprotniki ne bili razkričali za komunistično, kje je opozicijska stranka, ki bi tako naprednejšim opozicionalcem kakor svojim reakcionarnim nasprotnikom ne bi vrgla nazaj sramotilnega očitka komunizma?
Dvoje izhaja iz tega.
Vse evropske sile že priznavajo komunizem kot silo. Skrajni čas je, da komunisti pred vsem svetom odkrito razlože svoje nazore, svoje cilje, svoje težnje in da pravljici o strahu komunizma postavijo nasproti manifest partije same.

Pri utemeljevanju začrtane revolucionarne dejavnosti izhaja Komunistični manifest iz pojma zgodovinske nujnosti (uvod v 1. poglavje):

Zgodovina vsake dosedanje družbe je zgodovina razrednih bojev.
Svobodni in suženj, patricij in plebejec, baron in tlačan, cehovski mojster in pomočnik, skratka, zatiralec in zatiranec sta si bila v večnem nasprotju drug proti drugemu, bojevala sta nepretrgan, zdaj prikrit, zdaj odkrit boj, boj, ki se je vselej končal z revolucionarno preobrazbo vse družbe ali pa s skupnim propadom bojujočih se razredov.

Viri[uredi | uredi kodo]

Slovenske izdaje in tolmačenja[uredi | uredi kodo]