Jezero Ukerewe

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Jezero Ukerewe
Viktorijino jezero
Jezero UkereweViktorijino jezero -
Jezero UkereweViktorijino jezero - zemljevid
zemljevid
Koordinate 1°S 33°E / 1°S 33°E / -1; 33Koordinati: 1°S 33°E / 1°S 33°E / -1; 33
Glavni odtoki Nil
Države porečja Tanzanija, Uganda, Kenija
Maks. dolžina 337 km
Maks. širina 250 km
Površina 68.800 km²
Povp. globina 40 m
Maks. globina 83 m
Količina vode 2.750 km³
Dolžina obale1 3.440 km
Gladina (n.m.) 1.133 m
Otoki 3.000 (Ssese Uganda)
Naselja Bukoba, Tanzanija
Mwanza, Tanzanija
Kisumu, Kenija
Kampala, Uganda
Entebbe, Uganda
Jinja, Uganda
1 Dolžina obale ni vedno enako izmerjena.
Jezero Ukerewe iz vesolja

Jezero Ukerewe (v preteklosti Viktorijino jezero) (Victoria Nyanza) je eno od jezer v vzhodnoafriškem Jezerskem višavju. Meri 68.870 km², kar pomeni, da je po površini največje afriško jezero in drugo največje sladkovodno jezero na svetu. Ker je dokaj plitvo, se po prostornini uvršča šele na sedmo mesto na svetu. Vsebuje 2.760 km³ vode. Je vir vode za Beli Nil, ki predstavlja najdaljši krak Nila. Jezero leži na visoki planoti v zahodnem delu Vzhodnoafriškega tektonskega jarka, ozemeljsko pa spada pod upravo Tanzanije, Ugande in Kenije.

V jezeru najdemo več kot 3.000 otokov, od katerih so številni naseljeni, denimo večja skupina otokov Ssese na severozahodu, ki pripadajo Ugandi in so priljubljen turistični cilj.

Jezero igra pomembno vlogo v življenju milijonov ljudi v njegovi okolici, eni najgosteje naseljenih območij na Zemlji. Pomemben je tudi za promet med državami, ki ga obkrožajo.

Ekologija[uredi | uredi kodo]

Kot ekosistem ima jezero nemalo težav. Nilski ostriž (Lates niloticus), ki so ga v jezero vložili v 50. letih 20. stoletja, je uničil mnogo endemičnih vrst. Trenutno to ribo iztrebljajo s pretiranim ribolovom in po nekaterih poročilih se število lokalnih vrst spet dviga.

Težave je povzročala tudi vodna hijacinta (Eichhornia crassipes), ki se je razmnožila v pretiranih količinah. Težavo so omejili z rilčkarjem Neochetina eichhorniae.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Prvi podatek o jezeru prihaja od arabskih trgovcev, ki so redno potovali proti notranjosti Afrike v iskanju zlata, slonovine, sužnjev in drugega dragocenega blaga. Odličen zemljevid, imenovan Al Adrisi, je nastal okrog leta 1160. Jasno upodablja Viktorijino jezero in ga prikazuje kot izvir Nila.

Jezero so Evropejci prvič uzrli leta 1858, ko je britanski raziskovalec John Hanning Speke dosegel južno obalo. Skupaj z Richardom Francisom Burtonom je Speke iz strateških potreb britanske kolonialne uprave iskal izvir Nila. Speke je verjel, da je izvir našel v tem jezeru, že ko je prvič uzrl njegova vodna prostranstva. Imenoval ga je po tedanji kraljici Združenega kraljestva Viktoriji. Spekeova predrznost, da je odkritje jezera na izvidniškem pohodu pripisal sebi, je Burtona, ki je v tem času okreval južneje ob bregovih Tanganjiškega jezera, zelo razjezila. Razvil se je javen prepir, ki je poleg ostrih razprav med tedanjo znanstveno javnostjo zanetil tudi veliko zanimanje med drugimi raziskovalci, ki so neučakano želeli potrditi ali ovreči Spekeovo odkritje.

Znanemu britanskemu raziskovalcu in misijonarju Davidu Livingstoneu je poskus spodletel. Držal se je preveč zahodno in tako vstopil v Kongov rečni sistem. Spekovo odkritje je potrdil šele Američan Henry Morton Stanley, ki je jezero obplul in poročal o velikem odtoku prek slapov Rippon na severni obali. Na tem potovanju naj bi Stanley dolgo iskanega, pobitega in bolnega Livingstonea, ki je taboril ob jezeru, pozdravil z znamenitimi besedami: »Dr. Livingstone, predvidevam?«