Muha cece

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Muha cece (Glossina)
Tsetsemeyers1880.jpg
Ohranitveno stanje taksona
preživetje zagotovljeno
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Animalia (živali)
Deblo: Arthropoda (členonožci)
Razred: Insecta (žuželke)
Red: Diptera (dvokrilci)
Podred: Brachycera (prave muhe kratkorožke)
Podsekcija: Calyptratae
Naddružina: Hippoboscoidea
Družina: Glossinidae
Theobald, 1903
Rod: Glossina
Wiedemann, 1830
Skupine vrst
  • morsitans (»savanske« vrste)
  • fusca (»gozdne« vrste)
  • palpalis (»rečne« vrste)

Muhe cece [/ts/e-/ts/e] so velike pikajoče muhe iz Afrike, ki se hranijo s krvjo vretenčarjev. Sem spadajo vse vrste rodu Glossina, ki jih navadno uvrščamo v njihovo lastno družino Glossinidae.

Razširjenost[uredi | uredi kodo]

Muhe cece prebivajo v subsaharski Afriki med 15° severne in 20° južne geografske širine. Živijo na robu gozdov, v bližini rek in močvirij. So prenašalke spalne bolezni. Tropski predeli v Afriki poznajo dve obliki te muhe in sicer Glossina morsitans, ki prenaša v kri živali, zlasti goveda kugo - Nagano ter Glossina palpalis, ki povzroča spalno bolezen ali dremavost pri ljudeh. Obe vrsti sta huda in nevarna nadloga za prebivalstvo.

Razmnoževanje[uredi | uredi kodo]

Muhe cece se ne razmnožujejo tako kot večina drugih muh, saj ne ležejo jajčec. Skotijo eno samo popolnoma razvito ličinko, ki se ne prehranjuje, pač pa se takoj zabubi. Samica rojeva ličinke na vsakih 10 do 20 dni in jih odlaga ob štore banan. Razvit osebek prileze iz bube v 1 do 2 mesecih.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Stanko Bevk: Po živalskem svetu - iz življenja živali.