Spalna bolezen
Spalna bolezen je razširjena v Podsaharski Afriki med 15° severne in 20° južne geografske širine. Povzročajo jo bičkarji iz rodu tripanosoma (vrteljc), prenaša pa jo muha cece (Glossina). Človek, okužen s spalno boleznijo, je kronično zaspan.
Okužba in simptomi [uredi]
Človek se okuži s spalno boleznijo, ko mu muha ce-ce s pikom vbrizga slino in tripanosome. Paraziti se v drugem stadiju ugnezdijo v srčni mišici ali črevesni steni.
Simptomi so utrujenost in zaspanost, zraven pa lahko bolnik shujša in dobi tudi visoko vročino, povečane bezgavke, bolečo razjedo na mestu pika in glavobol.
Zdravljenje [uredi]
Proti bolezni v preteklosti niso poznali zdravila, zdaj pa jo zdravijo z injekcijami germanija. Verjetnost ozdravitve je v prvem stadiju velika. V drugem stadiju, ko je prizadeto osrednje živčevje, pa je verjetnost le 20 %. Bolezen trenutno ogroža okrog 35 milijonov ljudi. Na leto jih umre okoli 20 tisoč.
Drugi problemi [uredi]
Spalna bolezen prizadene tudi živali (kamele, konje, govedo, koze, ovce...). Na leto jih pomre na milijone. V državah, kjer je govedoreja pomembna gospodarska panoga, močno pade BDP. Ponekod tudi za desetino.
