Geografija Afrike

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Satelitska slika Afrike

Afrika je stara in slabo razčlenjena celina, ki je ostanek Pangee. Njena površina je 30368609 km², kar jo uvršča na 2. mesto, takoj za Azijo.

Leži na severni, južni in vzhodni polobli. Na severu meji na Sredozemsko morje, na zahodu na Atlantik, na jugovzhodu na Indijski ocean ter na severovzhodu na Mrtvo morje.

Površje[uredi | uredi kodo]

Večji del celine sestavljajo kamnine iz najstarejšega obdobja zemljine zgodovine, ki so ostanek nekdanje velike južne celine Gondave. Afrika je nerazčlenjena, edini večji otok je Madagaskar, vsi ostali otoki in otočja so precej manjši. Med polotoki je največji Somalski polotok, med zalivi pa Gvinejski zaliv.

Višavja in gorstva[uredi | uredi kodo]

Višavja in gorstva zavzemajo precejšen del površja Afrike. Največja so Atlas, Zmajeve gore, Kapsko gorovje, Etiopsko višavje in Vzhodnoafriško višavje.

Planote[uredi | uredi kodo]

Za površje v Afriki je značilno menjavanje kotlin in višavij. Uravnan je tudi večji del Sahare. V Afriki je več kot tretjina vsega površja puščava. največje so Sahara, Kalahari in Namib.

Vode[uredi | uredi kodo]

Najdaljše reke v Afriki so Nil (najdaljša na svetu), Kongo, Oranje, Niger in Zambezi.

Kotline[uredi | uredi kodo]

Nižin je v Afriki malo, zato je pa tam veliko kotlin. Največje so Čadska kotlina, Kongovska kotlina, Kalaharijska kotlina, ter Nigrska kotlina.

Države in odvisna ozemlja[uredi | uredi kodo]

Vzhodna Afrika[uredi | uredi kodo]

Srednja Afrika[uredi | uredi kodo]

Severna Afrika[uredi | uredi kodo]

(Nekatere države so po drugih virih vključene med Srednji vzhod

Južna Afrika[uredi | uredi kodo]

Zahodna Afrika[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]