Franci Rogač

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Skoči na: navigacija, iskanje

Vsebina

[uredi] Življenjepis

Franci Rogač

Po osnovni šoli, ki jo je obiskoval v Novih Jašah, se je vpisal v srednjo pedagoško šolo v Ljubljani, ki je ni zaključil. Zaradi nerazumevanja s starši in težavami v šoli je, še danes zaprisežen panker, pristal na cesti. Po potovanju v Berlin je sklenil, da mora svoje življenje spremeniti, če hoče, da preživi. Zaposlil se je v enem od ljubljanskih lokalov in naredil tečaj za pomočnika natakarja. Želja po uspehu, da bi nekaj dosegel, ga je gnala, da je v težkih okoliščinah naredil 3-letno trgovsko šolo in se izšolal za elekt. tehnika. Nato se je vpisal na Fakulteto za socialno delo, 11. 6. 2007 je predčasno diplomiral. Leta 2006 je dobil podporno štipendijo Rotary kluba Ljubljana kot spodbudo pri nadaljnjem delu in novih projektih. Do sedaj je izdal že 6 pravljic (nekatere so v Braillovi pisavi ali kot zvočna pravljica), avtobiografijo, načrtuje pa tudi izdajo pesniške zbirke. Njegova želja je, da bi bile njegove pravljice prevedene v vse svetovne jezike.


[uredi] Pravljice Francija Rogača

Franci Rogač je pravljičar. Posveča se pisanju pravljic, ki niso le pravljice ampak poskušajo otroka nekaj naučiti. Vsaka pravljica ima nauk. Predvsem se posveča drugačnosti. Junak ima nekakšno hibo (gluhost, slepota, štrleča ušesa) in skozi pravljico poskuša otrokom povedati, da drugačnost ni slaba ter da je vztrajnost pomembna, saj te privede do cilja.

[uredi] Vsebina nekaterih pravljic Francija Rogača

Naslovnica pravljice Izgubljena slončica

Izgubljena slončica, 2002

Slonji družini se rodi mala slončica. Nekega dne pridejo lovci in povzročijo preplah. Slončica se loči od družine. Izgubljena tava, dokler je ne najde deček Sani. Deček ji je igral na piščal in zvok ji je bil tako všeč, da ga je poskušala posnemati. Šaja, ime ji je dal Sani, je pogrešala družino in Sani se je odločil, da ji bo pomagal najti starše. Med nevihto sta padla v luknjo. Šaja je začela igrati s svojim rilčkom, da bi ju kdo slišal. Šajina starša sta jima pomagala iz luknje.


Naslovnica pravljice Rezka premaga led

Rezka premaga led, 2004

Račke so se vendo igrale v jezeru, vse dokler ni pozimi poledenelo. Kljub temu, so poskušali hoditi po ledu. Rezka je pa premišljevala, kako bi lahko prečkala jezero, ne da bi se poškodovala. Našla je rezilo in iz lesa naredila nekaj podobno čevlju, nanj pa pritrdila rezilo. Vsi so se ji smejali. Ko pa jim je pokazala, da lahko drsa, so bili vsi navdušeni. Njen prijatelj se je spomnil, da bi si lahko podajali košček lesa. Začeli so tekmovati v hokeju.






Naslovnica pravljice Nosku se zgodi čudež

Nosku se zgodi čudež, 2005

Družini Bodica se je rodil gluh ježek Nosko, zato so se naučili govorico gluhih. Kmalu je ugotovil, da ne vidi dobro. In tako je še oslepel. Na srečo se mu je razvil voh in tip. Nekateri prijatelji so začeli norčevati iz njega in mu nagajati. Nekega dne je začelo snežiti in zaradi težkih sadežev ga je začelo zanašati. Postal je utrujen in omedlel. Snega so se razveselili otroci in naredili snežaka, ki je ponoči dobil posebno moč in je lahko hodil. Noska je vzel v svoje varstvo in ga grel. Ko se je sneg stopil, so ga našli otroci. Kmalu se mu je povrnil sluh in vid. Poiskal je starše. Pred vsako zimo je na kraj, kjer je stal snežak nesel osem hrušk ali jabolk in se mu tako zahvalil.


Luna, 2005

Naslovnica pravljice Luna

Magdi in Jožetu Novak se je rodila deklica, ki sta jo poimenovala Luna. Najraje se je igrala s skodelico v obliki lune. Ker pa sta se starša bala, da bi jo razbila in se porezala, sta jo postavila na omaro. Poskušala jo je doseči in s pomočjo stola ji je to tudi uspelo. Nekega dne je bila Luna dovolj stara, da je morala v vrtec. Pridružila se je skupini otrok, ki so se že igrali, ti pa so ji zabrusili, da se ne bodo igrali s njo, ker ima velika ušesa. Težave ni povedaala staršem. Da pa bi lažje premagala bolečino je zvečer segla po skodelici in ji pripovedovala težave. Ker pa je zmeraj hitela, ji je nekega dne skodelica padla na tla in se razbila. Pri pometanju se je porezaala in začela ji je teči kri. Starši so jo našli in ji pomagali. Ker je pogrešala skodelico, se je zvečer naslonila na okensko polico in se pogovarjala z luno. Kmalu je morala v šolo in zgodba se je ponovila. Zvečer se je spet pritoževala luni in zgodilo se je nekaj neverjetnega. Luna se ji je približala. Deklica je napisala pesem o svojih občutkih. Nato jo je v šoli povedala pred sošolci in razredni šaljivci so spoznali svojo zmoto ter se ji opravičili za zbadanje.

[uredi] Bibliografija

Naslovnica Ključ brezdomca

[uredi] Viri

[uredi] Zunanje povezave


[uredi] Glej tudi