Engelov razvoj
Engelov razvoj (angleško Engel expansion) pozitivnega realnega števila x je enolično nepadajoče zaporedje pozitivnih celih števil
, da velja:
Racionalna števila imajo končni Engelov razvoj, iracionalna pa neskončnega. Če je x racionalen, Engelov razvoj zagotavlja predstavitev x kot egipčanski ulomek. Engelovi razvoji se imenujejo po Friedrichu Engelu, ki jih je raziskoval leta 1913.[1]
Vsebina |
Engelovi razvoji, verižni ulomki in Fibonacci [uredi]
Kraaikamp in Wu sta pokazala, da je moč Engelov razvoj zapisati tudi kot naraščajočo različico verižnega ulomka:[2]
Trdita da je naraščajoče verižne ulomke takšne oblike raziskoval že Leonardo Fibonacci v delu Knjiga o abaku (Liber Abaci) leta 1202. Izhajata iz Fibonaccijevega sestavljenega zapisa ulomkov, kjer ima zaporedje števcev in imenovalcev skupno ulomkovo črto, in predstavlja naraščajoči verižni ulomek:
Če imajo v takšnem zapisu, ki so pojavi na več mestih v Fibonaccijevem delu, vsi števci vrednost 0 ali 1, je zapis enak Engelovemu razvoju. Vendar splošni postopek Engelovega razvoja, kot se zdi, ni opisal Fibonacci.
Algoritem za računanje Engelovih razvojev [uredi]
Za iskanje Engelovega razvoja x naj je:
in:
kjer je
zgornji celi del (najmanjše celo število večje ali enako od r).
Če je
za kakšen i, se algoritem ustavi.
Zgled [uredi]
Za Engelov razvoj števila 1,175 imamo:
Zaporedje se tu konča. Tako je:
in Engelov razvoj števila
je
.
Engelovi razvoji racionalnih števil [uredi]
Vsako pozitivno racionalno število ima enolični končni Engelov razvoj. Če je v algoritmu za Engelov razvoj ui racionalno število x/y, potem je ui+1 = (−y mod x)/y. Zaradi tega se v vsakem koraku števec preostalega ulomka ui poveča in se mora proces konstruiranja Engelovega razvoja končati v končnem številu korakov. Vsako racionalno število ima tudi enoličen neskončni Engelov razvoj. S pomočjo enakosti:
se lahko končna števka n v končnem Engelovem razvoju zamenja z neskončnim zaporedjem členov (n + 1), ne da bi se vrednost števila spremenila. Na primer:
To je podobno dejstvu da ima vsako racionalno število s končnim številom decimalk tudi neskončni decimalni zapis (glej 0,999...).
Engelovi razvoji nekaterih znanih števil [uredi]
| Simbol | Engelov razvoj | OEIS | Ime |
|---|---|---|---|
![]() |
![]() |
A006784 | π |
![]() |
![]() V splošnem: ![]() |
A000027 | e |
![]() |
![]() |
A054544 | Hinčinova konstanta |
![]() |
![]() |
A028257 | Kvadratni koren od 3 |
![]() |
![]() |
A059186 | ζ(2) |
![]() |
![]() |
A028259 | Število zlatega reza |
![]() |
![]() |
A028254 | Kvadratni koren od 2 |
![]() |
![]() |
A053980 | ζ(3) (Apéryjeva konstanta) |
![]() |
![]() |
1 | |
![]() |
![]() |
A054543 | Catalanova konstanta |
![]() |
![]() |
A053977 | Euler-Mascheronijeva konstanta |
V splošnem je Engelov razvoj s konstantnimi členi geometrično zaporedje.
Glej tudi [uredi]
Opombe in sklici [uredi]
- ^ Engel, Friedrich (1913). "Entwicklung der Zahlen nach Stammbruechen". Verhandlungen der 52. Versammlung deutscher Philologen und Schulmaenner in Marburg: 190–191.
- ^ Kraaikamp, Cor; Wu, Jun (2004). »On a new continued fraction expansion with non-decreasing partial quotients«. Monatshefte für Mathematik 143: 285–298. DOI:10.1007/s00605-004-0246-3
Zunanje povezave [uredi]
- Engelovi razvoji (v angleščini)
- Weisstein, Eric Wolfgang, Engelov razvoj na MathWorld (v angleščini)



































