Aleksander Aleksandrovič Fridman

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Aleksander Aleksandrovič Fridman
Aleksandr Fridman.png  *
Aleksander Aleksandrovič Fridman
Rojstvo (1888-06-16)16. junij 1888
Sankt Peterburg, Ruski imperij  *
Smrt 16. september 1925 (1925-09-16) (37 let)
Leningrad, Sovjetska zveza  *
Bivališče Flag of Russia.svg Ruski imperij
Flag of the Soviet Union.svg Sovjetska zveza
Narodnost Zastava Rusije ruska
Področja teoretična fizika, kozmologija, geofizika
Alma mater Državna univerza v Sankt Peterburgu
Doktorski študenti George Gamow
Drugi znani študenti Vladimir Aleksandrovič Fok
Poznan po nestacionarno Vesolje
metrika FLRW
skalirni faktor
Fridmanovi enačbi
Pomembne nagrade Leninova nagrada (1931)


Aleksander Aleksandrovič Fridman [frídman] (rusko Алекса́ндр Алекса́ндрович Фри́дман), ruski matematik, fizik, kozmolog in geofizik, * 16. junij (4. junij, ruski koledar) 1888, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 16. september 1925, Leningrad, Sovjetska zveza (sedaj Sankt Peterburg).

Njegov priimek v tujih virih pišejo kot Friedmann in Friedman. Najbolj je znan po rešitvi Einsteinovih relativističnih enačb polja leta 1922, ki je dala razširjajoče se Vesolje.

Življenje in delo[uredi | uredi kodo]

Fridman je bil sin skladatelja Aleksandra Aleksandroviča Fridmana (1866-1909) in učiteljice klavirja Ljudmile Ignatjevne Fridman (rojene Vojaček, 1869-1953). Leta 1906 je skupaj s sošolcem na 2. gimnaziji v Sankt Peterburgu Tamarkinom v nemški matematični reviji Mathematische Annalen objavil svoj prvi znanstveni članek. Diplomiral je leta 1910 na Državni univerzi v Sankt Peterburgu.

Med 1. svetovno vojno se je prostovoljno javil v oborožene sile Ruskega imperija in služil v njihovem vojnem letalstvu. Leta 1917 je postal direktor tovarne za gradnjo letalskih inštrumentov Aviapribor v Moskvi. V letu 1918 je začel predavati na Državni univerzi v Permu, ustanovljeni leta 1916, kjer je ostal do leta 1920.

Po njem so imenovali krater Fridman na Lunini oddaljeni strani.