Aleksander Aleksandrovič Fridman

Aleksander Aleksandrovič Fridman

Aleksander Aleksandrovič Fridman
Rojstvo:	16. junij 1888(1888-06-16) Sankt Peterburg, Ruski imperij
Smrt:	16. september 1925 (37 let) Leningrad, Sovjetska zveza
Bivališče:	Ruski imperij Sovjetska zveza
Narodnost:	ruska
Področje:	teoretična fizika, kozmologija, geofizika
Alma mater:	Državna univerza v Sankt Peterburgu
Doktorski študenti:	George Gamow
Znani študenti:	Vladimir Aleksandrovič Fok
Poznan po:	nestacionarno Vesolje metrika FLRW skalirni faktor Fridmanovi enačbi
Pomembne nagrade in priznanja:

Aleksander Aleksandrovič Fridman [frídman] (rusko Алекса́ндр Алекса́ндрович Фри́дман), ruski matematik, fizik, kozmolog in geofizik, * 16. junij (4. junij, ruski koledar) 1888, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 16. september 1925, Leningrad, Sovjetska zveza (sedaj Sankt Peterburg).

Njegov priimek v tujih virih pišejo kot Friedmann in Friedman. Najbolj je znan po rešitvi Einsteinovih relativističnih enačb polja leta 1922, ki je dala razširjajoče se Vesolje.

Življenje in delo

Fridman je bil sin skladatelja Aleksandra Aleksandroviča Fridmana (1866-1909) in učiteljice klavirja Ljudmile Ignatjevne Fridman (rojene Vojaček, 1869-1953). Leta 1906 je skupaj s sošolcem na 2. gimnaziji v Sankt Peterburgu Tamarkinom v nemški matematični reviji Mathematische Annalen objavil svoj prvi znanstveni članek. Diplomiral je leta 1910 na Državni univerzi v Sankt Peterburgu.

Med 1. svetovno vojno se je prostovoljno javil v oborožene sile Ruskega imperija in služil v njihovem vojnem letalstvu. Leta 1917 je postal direktor tovarne za gradnjo letalskih inštrumentov Aviapribor v Moskvi. V letu 1918 je začel predavati na Državni univerzi v Permu, ustanovljeni leta 1916, kjer je ostal do leta 1920.

Po njem so imenovali krater Fridman na Lunini oddaljeni strani.