Aleksander Aleksandrovič Fridman
Aleksander Aleksandrovič Fridman |
|
| Rojstvo: | 16. junij 1888 Sankt Peterburg, Ruski imperij |
|---|---|
| Smrt: | 16. september 1925 (37 let) Leningrad, Sovjetska zveza |
| Bivališče: | |
| Narodnost: | |
| Področje: | teoretična fizika, kozmologija, geofizika |
| Alma mater: | Državna univerza v Sankt Peterburgu |
| Doktorski študenti: | George Gamow |
| Znani študenti: | Vladimir Aleksandrovič Fok |
| Poznan po: | nestacionarno Vesolje metrika FLRW skalirni faktor Fridmanovi enačbi |
| Pomembne nagrade in priznanja: |
|
Aleksander Aleksandrovič Fridman [frídman] (rusko Алекса́ндр Алекса́ндрович Фри́дман), ruski matematik, fizik, kozmolog in geofizik, * 16. junij (4. junij, ruski koledar) 1888, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 16. september 1925, Leningrad, Sovjetska zveza (sedaj Sankt Peterburg).
Njegov priimek v tujih virih pišejo kot Friedmann in Friedman. Najbolj je znan po rešitvi Einsteinovih relativističnih enačb polja leta 1922, ki je dala razširjajoče se Vesolje.
Življenje in delo [uredi]
Fridman je bil sin skladatelja Aleksandra Aleksandroviča Fridmana (1866-1909) in učiteljice klavirja Ljudmile Ignatjevne Fridman (rojene Vojaček, 1869-1953). Leta 1906 je skupaj s sošolcem na 2. gimnaziji v Sankt Peterburgu Tamarkinom v nemški matematični reviji Mathematische Annalen objavil svoj prvi znanstveni članek. Diplomiral je leta 1910 na Državni univerzi v Sankt Peterburgu.
Med 1. svetovno vojno se je prostovoljno javil v oborožene sile Ruskega imperija in služil v njihovem vojnem letalstvu. Leta 1917 je postal direktor tovarne za gradnjo letalskih inštrumentov Aviapribor v Moskvi. V letu 1918 je začel predavati na Državni univerzi v Permu, ustanovljeni leta 1916, kjer je ostal do leta 1920.
Po njem so imenovali krater Fridman na Lunini oddaljeni strani.