Čudno število

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Ponazoritev števila 10 s Cuisenairovimi palicami, ki kažejo, da je to čudno število z največjim praštevilskim faktorjem 5, ki je večje od √10 ≈ 3.16

Čudno število je v teoriji števil naravno število n, čigar največji praštevilski faktor je strogo večji od .

k-gladko število ima vse svoje praštevilske faktorje manjše ali enake k, torej je čudno število ne--gladko.

Povezava s praštevili[uredi | uredi kodo]

Vsa praštevila so čudna. Za katerokoli praštevilo p so njegovi večkratniki, manjši od p² čudni, torej p, ... (p-1)p, ki imajo gostoto 1/p na intervalu (p,p²).

Primeri[uredi | uredi kodo]

Prvih nekaj čudnih števil:

2, 3, 5, 6, 7, 10, 11, 13, 14, 15, 17, 19, 20, 21, 22, 23, 26, 28, 29, 31, 33, 34, 35, 37, 38, 39, 41, 42, 43, 44, 46, 47, 51, 52, 53, 55, 57, 58, 59, 61, 62, 65, 66, 67.... (OEIS A064052)

Prvih nekaj čudnih sestavljenih števil:

6, 10, 14, 15, 20, 21, 22, 26, 28, 33, 34, 35, 38, 39, 42, 44, 46, 51, 52, 55, 57, 58, 62, 65, 66, 68, 69, 74, 76, 77, 78, 82, 85, 86, 87, 88, 91, 92, 93, 94, 95, 99, 102....

Porazdelitev[uredi | uredi kodo]

Če označimo število čudnih števil, manjših ali enakih n z u(n), potem se u(n) obnaša sledeče:

n u(n) u(n) / n
10 6 0,6
100 67 0,67
1000 715 0,72
10000 7319 0,73
100000 73322 0,73
1000000 731660 0,73
10000000 7280266 0,73
100000000 72467077 0,72
1000000000 721578596 0,72

Richard Schroeppel je leta 1972 zapisal, da je asimptotska verjetnost, da je naključno izbrano število čudno, enako ln(2). Drugače rečeno:

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

  • Weisstein, Eric W. "Rough Number". MathWorld.