Čremza

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Čremza
cvetovi
cvetovi
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Plantae (rastline)
Deblo: Magnoliophyta (kritosemenke)
Razred: Magnoliopsida (dvokaličnice)
Red: Rosales (šipkovci)
Družina: Rosaceae (rožnice)
Poddružina: Prunoideae
Rod: Prunus
Podrod: Padus
Vrsta: P. padus
Znanstveno ime
Prunus padus
L.
Sinonimi

Cerasus padus Delarbre
Prunus racemosa Lam.

Čremza (znanstveno ime Prunus padus) je drevo iz družine rožnic.

Vsebina

[uredi] Opis

Čremza je od 8 do 12, izjemoma do 16 metrov visoko listopadno drevo, ki pa včasih ostane oblikovana v grm. Ima široko krošnjo, ki jo sestavljajo veje, pokrite s sivo črno tanko skorjo. Mestoma je skorja poraščena z majhnimi bradavicami, na poškodovanih mestih pa diši po mandljih. Vonj povzroča strupena cianovodikova kislina, ki jo vsebuje drevesni sok.

Listi so na veje nameščeni premenjalno na kratkih pecljih. Dosežejo med 6 in 12 cm v dolžino, njihova oblika pa je ovalna s prišiljenim vrhom. Površina listov je hrapava, njihov rob pa je ostro nazobčan. Poraščeni so s tankim puhom.

Cvetovi so združeni v grozdasta socvetja, ki jih sestavljajo beli cvetovi. Rastlina cveti maja in junija, socvetja pa se razvijejo proti koncu vejic.

[uredi] Razširjenost in uporabnost

Čremza uspeva v Evropi in severni Aziji. Njen življenjski prostor se na severu širi vse do arktičnega kroga. Tako je čremzo mogoče najti tudi na Norveškem, Švedskem, Finski in v severni Rusiji. V Sloveniji uspeva v senčnih in vlažnih listantih gozdovih ter med grmovjem ob vodi. Ugaja ji težka podlaga, zato ni redka na ilovnatih tleh.

Čremza vsebuje veliko čreslovin, v ljudskem zdravilstvu pa se uporabljajo plodovi, ki jih nabiramo julija in avgusta. Pri pripravi prevretkov je potrebno paziti, da ostanejo semena cela, saj vsebujejo strupeno cianovodikovo kislino. Plodovi učinkujejo kot tkivno sesirjevalopri bolezni prebavil.

Obstajata dve podvrsti čremze:

  • Prunus padus var. padus, ki je razširjena v Evropi in severni Aziji.
  • Prunus padus var. commutata, ki je razširjena v vzhodni Aziji.

[uredi] Viri in reference

  • Bohinc, P. (1983). Slovenske zdravilne rastline. Ljubljana: Mladinska knjiga. 

[uredi] Zunanje povezave

Osebna orodja
Imenski prostori

Različice
Dejanja
Navigacija
Občestvo
Podpora
Tiskanje/izvoz
Pripomočki
V drugih jezikih