Znoj
 |
Znój ali pót je hipotoničen izloček žlez znojnic. Nastajanje znoja in njegovo izhlapevanje ohlaja organizem. Pri izlapevanju enega grama znoja človek odda 2,42 kJ energije. Svež znoj je brez vonja; značilen vonj nastane predvsem zaradi razgradnje dolgoverižnih maščobnih kislin do krajših produktov, kot sta mravljinčna in maslena kislina. Razgradnjo le-teh povzročijo bakterije, ki so normalno prisotne na koži.
Sestava[uredi | uredi kodo]
Sestava znoja se spreminja glede na temperaturo okolja, stanje aklimatizacije (po aklimatizaciji v vročem podnebju se spremeni sestava znoja tako, da vsebuje manj soli), telesno dejavnost, prehrano, razlikuje pa se tudi med posamezniki.
Običajna sestava znoja:
- voda (okoli 99 %)
- natrijev klorid (okoli 1 %)
- druge anorganske soli v sledovih
- druge sestavine v sledovih:
- sečnina
- sečna kislina
- dolgoverižne maščobne kisline
- aminokisline
- amonijak
- glukoza
- mlečna kislina
- askorbinska kislina
- holesterol
V živalskem svetu[uredi | uredi kodo]
Prašiči, kunci, plazilci, ptiči in ribe nimajo žlez znojnic in s tem sposobnosti ohlajanja s pomočjo znojenja. Pri domačih mačkah in psih se znojnice nahajajo le na omejenih telesnih predelih. Zato so te živali razvile druge načine ohlajanja (na primer sopihanje pri psih).