Mravljinčna kislina
Videz
|
| |||
| Imena | |||
|---|---|---|---|
| IUPAC ime
mravljinčna kislina | |||
| Sistematično ime
metanojska kislina | |||
| Druga imena
hidroksimetanon, hidroksioksometan, oksometanol | |||
| Identifikatorji | |||
3D model (JSmol) |
|||
| ChEBI | |||
| ChEMBL | |||
| ChemSpider | |||
| DrugBank | |||
| ECHA InfoCard | 100.000.527 | ||
| EC število |
| ||
| Število E | E236 (konzervansi) | ||
| KEGG | |||
PubChem CID |
|||
| RTECS število |
| ||
| UNII | |||
CompTox Dashboard (EPA) |
|||
| |||
| |||
| Lastnosti | |||
| CH2O2 | |||
| Molska masa | 46,03 g·mol−1 | ||
| Videz | brezbarvna kadeča se tekočina | ||
| Vonj | jedek, prodoren | ||
| Gostota | 1,220 g/mL | ||
| Tališče | 8,4 °C (47,1 °F; 281,5 K) | ||
| Vrelišče | 100,8 °C (213,4 °F; 373,9 K) | ||
| z vodo se meša v vseh razmerjih | |||
| Topnost | meša se z etrom, acetonom, etil acetatom, glicerolom, metanolom, etanolom; delno topna v benzenu, toluenu in ksilenu | ||
| log P | −0,54 | ||
| Kislost (pKa) | 3,77 [1] | ||
| Lomni količnik (nD) | 1,3714 (20 °C) | ||
| Viskoznost | 1,57 cP at 268 °C | ||
| Struktura | |||
| Oblika molekule | planarna | ||
| Dipolni moment | 1,41 D (plin) | ||
| Nevarnosti | |||
| Glavne nevarnosti | |||
| R-stavki (zastarelo) | R10 R35 | ||
| S-stavki (zastarelo) | (S1/2) (S23) S26 (S45) | ||
| NFPA 704 (diamant ognja) | |||
| Plamenišče | 69 °C (156 °F; 342 K) | ||
| 601 °C (1.114 °F; 874 K) | |||
| Meje eksplozivnosti |
14–34% | ||
| Smrtni odmerek ali koncentracija (LD, LC): | |||
LD50 (srednji odmerek) |
700 mg/kg (miš, oralno), 1100 mg/kg (miš, oralno) | ||
| Sorodne snovi | |||
| Sorodno karboksilne kisline | ocetna kislina etanojska kislina | ||
| Sorodne snovi | formaldehid metanol | ||
| Sklici infopolja | |||
Mravljínčna kislína (tudi mravljična kislina, pravilneje metanójska kislína) je najpreprostejša karboksilna kislina. V naravi je zelo razširjena. Njena kemijska formula je HCOOH, oziroma CH2O2. Mravljična kislina je prisotna predvsem v strupu mravelj in drugih kožekrilcev ter v koprivah. Uporablja se kot dezinfekcijsko sredstvo, pa tudi kot topilo. Je nevarna za nižje organizme.
Je polarna, topi se v vodi in v organskih topilih (npr. etanolu).
Sklici in opombe
[uredi | uredi kodo]- ↑ H.C. Brown in drugi (1955). Determination of Organic Structures by Physical Methods. Academic Press. New York.


