Zapornik

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search

Zapórnik, tudi eksplozív,[1] okluzív je v jezikoslovju glas, ki nastane, ko predre zračni tok zaporo.[2][3][4] Zapornike tvorimo tako, da govorno cev takoj pregradimo in jo pregrajeno držimo skorajda ves čas trajanja glasu, na koncu pa jo sunkovito odpravimo[1]

V slovenščini so zaporniki nezvočniki p/b, t/d in k/g.[1] Pri p in b zaporo ustvarita ustnici, pri t in d jezični venec ob notranjo stran zgornjih zob in ob spodnji del dlesni, pri k in g pa zadnji del jezika ob mehko nebo.[3] Ob odpravi zapore nastane značilen pok.[1]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 1,2 1,3 Jože Toporišič: Enciklopedija slovenskega jezika. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1992.
  2. Slovenski pravopis, Ljubljana 2007, str. 203.
  3. 3,0 3,1 Toporišič J. Slovenska slovnica. 4., prenovljena in dopolnjena izdaja, Maribor: Obzorja, 2004.
  4. Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 4. 2021.