Jeziček (ustno nebo)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
jeziček
LuettePalatineUvula.svg
Usta otroka prikazujejo jeziček in tonsile
Podrobnosti
Legaustna votlina
Identifikatorji
Latinskouvula palatina
MeSHD014609
TAA05.2.01.004
FMA55022
Anatomska terminologija

Jeziček (latinsko uvula) je stožčast izrastek iz zadnjega roba sredine mehkega neba, sestavljena iz tkiva, ki vsebuje številne mešičkaste žleze in nekaj mišičnih vlaken.[1][2] Vsebuje tudi veliko seroznih žlez, ki proizvajajo redko slino.[3] Najdemo ga le pri ljudeh.[4]

Zgradba[uredi | uredi kodo]

Mišice[uredi | uredi kodo]

Mišični del jezička (latinsko musculus uvulae) skrajša in razširi jeziček. To spremeni konturo zadnjega dela mehkega neba. Ta sprememba obrisa omogoča mehkemu nebu, da se tesno prilagodi zadnji steni žrela in pomaga pri zapiranju žrela med požiranjem. [5]

Njegove mišice nadzira faringealna veja vagusnega živca.

Naloga[uredi | uredi kodo]

Med požiranjem se mehko nebo in jeziček premikata skupaj, da zapreta žrelo in preprečita vstop hrane v nosno votlino.

Menijo tudi, da obilna količina redke sline, ki jo proizvaja jeziček, služi za mazanje grla.[3]

Ima tudi vlogo v govoru. V mnogih jezikih je vrsta soglasnikov, znanih kot uvularni soglasniki, izgovorjena z zoženjem zračnega toka med jezičkom in zadnjim delom jezika. Tak primer je zveneči uvularni (jezičkov) vibrant, v mednarodni fonetični abecedi zapisan kot [ʀ]; med drugim se uporablja v francoščini, arabščini in hebrejščini. Zaradi velike količine sline, proizvedene iz žlez v jezičku, ki jih pri drugih sesalcih ni, se domneva, da je jeziček pomožni govorni organ.[4]

Stimulacija jezička povzroči tudi sprožitev refleksa davljenja. To je pogosto težava za ljudi s piercingom uvule in običajna metoda za izzvanje bruhanja. 

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. »eMedicine Definition«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16. februarja 2008. Pridobljeno 3. maja 2008.
  2. Ten Cate's Oral Histology, Nanci, Elsevier, 2007, page 321
  3. 3,0 3,1 Back, GW; Nadig, S; Uppal, S; Coatesworth, AP (december 2004). »Why do we have a uvula?: literature review and a new theory«. Clinical Otolaryngology and Allied Sciences. 29 (6): 689–93. doi:10.1111/j.1365-2273.2004.00886.x. PMID 15533161.
  4. 4,0 4,1 Finkelstein Y, Meshorer A, Talmi Y, Zohar Y, Brenner J, Gal R (1992). »The riddle of the uvula«. Otolaryngol Head Neck Surg. 107 (3): 444–50. doi:10.1177/019459989210700318. PMID 1408233.
  5. Illustrated Anatomy of the Head and Neck, Fehrenbach and Herring, Elsevier, 2012, page 108

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]