York, Anglija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
York
Mesto
Pogled na York (zahod) iz stolnice skozi zvonika

Zastava

Grb
Geslo: 'Let the Banner of York Fly High'
York prikazan v severnem Yorkshireu in Angliji
York, Anglija is located in Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske
York
York
Lokacija v Združenem kraljestvu
Koordinati: 53°57′30″N 1°4′49″W / 53.95833°N 1.08028°W / 53.95833; -1.08028Koordinati: 53°57′30″N 1°4′49″W / 53.95833°N 1.08028°W / 53.95833; -1.08028
Suverena država Združeno kraljestvo
Constituent country Anglija
Regija Yorkshire in Humber
Ceremonial county Severni Yorkshire
Admin HQ York City Centre
Ustanovljen kot Eboracum okoli leta 71
Upravljanje
 • Vrsta Unitary authority, Mesto
 • Governing body Svet mesta York
 • MPs Hugh Bayley
Julian Sturdy
Površina
 • Skupno 27.194 km2
Prebivalstvo
 • Skupno 153.717
 • Gostota 687 preb./km2
 • Ethnicity
(
2009 Estimates)[1]
928% White
Časovni pas Greenwich Mean Time (UTC+0)
 • Poletje (DST) British Summer Time (UTC+1)
Postcode YO
Omrežna skupina 01904
ISO 3166-2 GB-YOR
ONS code 00FF (ONS)
E06000014 (GSS)
OS grid reference SE603517
NUTS 3 UKE21
Spletna stran www.york.gov.uk

York je obzidano mesto na sotočju rek Ouse in Foss v severnem Yorkshireu v Angliji. Mesto ima bogato dediščino, ki je nastala v dveh tisočletjih obstoja. Mesto ponuja veliko zgodovinskih znamenitosti, od katerih je Stolnica York Minster najbolj vidna in različne kulturne in športne aktivnosti. Mesto je 34 km oddaljeno od Leedsa.

Ustanovili so ga Rimljani kot Eboracum v letu 71. Postalo je glavno mesto rimske province Britannia Inferior in kasneje kraljestev Northumbrie in Jorvika. V srednjem veku je York rasel kot glavni trgovalni center za volno in postal glavno mesto severne cerkvene pokrajine anglikanske cerkve, kar je še danes.

V 19. stoletju je York postal središče železniškega omrežja in proizvodni center slaščic. V zadnjih desetletjih se je gospodarstvo iz Yorka preselilo, ostala je storitvena dejavnost. Univerza v Yorku in zdravstveni centri so postali pomembni delodajalci, prav tako je turizem postal pomemben element lokalnega gospodarstva.

Od leta 1996 izraz City of York opisuje enotno upravno območje, ki vključuje podeželska območja po starih mestnih mejah. V letu 2011 je imelo urbano območje 153.717 prebivalcev, medtem ko je v letu 2010 imelo celotno upravno območje ocenjeno populacijo 202.400. [2]

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Izvor imena[uredi | uredi kodo]

Beseda York (iz stare danščine Jórvík, 9. st.) izhaja iz latiniziranega imena za mesto, zapisanega na različne načine kot Eboracum, Eburacum ali Eburaci. Prva omemba Yorka s tem imenom je datirana okoli leta 95 - 104 kot naslov na leseno pisalno tabloiz rimske utrdbe Vindolanda v Northumberland. [3]

Toponimika od Eboracum je negotova, ker jezik predrimskega avtohtonega prebivalstva ni bil nikoli zabeležen. Menijo, da so govorili keltski jezik, povezan s sodobno valižanščino. Smatrajo, da Eboracum izhaja iz keltske besede Eborakon, kombinacija eburos - "drevo tisa" (prim. staro irsko Ibar - "drevo tisa", valižansko efwr - "jelša-krhlika", bretonsko evor - "jelša-češnja") in pripona *- āko(n) - "kraj" (prim. valižansko - og), kar pomeni, bodisi "prostor od tise" (prim. efrog' v valižanskem, eabhrac v irski gelščini in eabhraig v škotski gelščini, po katerih imenih mesta je znano v teh jezikih); ali manj verjetno, Eburos - "premoženje", ki je osebno keltsko ime omenjeno v različnih dokumentih kot Eβουρος, Eburus in Eburius in ki v kombinaciji z isto pripono *-āko(n), lahko označujejo lastnost. [4][5]

Ime Eboracum je postalo angleško Eoforwic v 7. stoletju; iz 7. stoletja je stara angleščina za "merjasec" postala eofor. Ko je leta 866 danska vojska osvojila mesto, je njegovo ime postalo Jórvik.

Jórvik je postopoma postal York v stoletjih po Normanih, ki se je gibalo od srednjeangleškega Yerk v 14. stoletju, skozi Yourke v 16. stoletju, Yarke v 17. stoletju. Oblika York je bila prvič zabeležena v 13. stoletju. Veliko podjetij in krajevnih imen se sklicujejo po rimskem imenu. Nadškof Yorka uporablja Ebor kot svoj priimek v svojem podpisu. [6]

Zgodnja zgodovina[uredi | uredi kodo]

Rimski zid in zahodni vogalni stolp Eboracum. Zgornja polovica srednjega veka.

Arheološki dokazi kažejo, da so mezolitski ljudje naselili regijo York med letoma 8000 in 7000 pred našim štetjem, čeprav ni znano ali so bila njihova naselja trajna ali začasna. V času rimskega osvajanja Velike Britanije, so območje zasedala plemena znana kot Brigantes. Brigantinsko plemensko območje je sprva postala rimska najemna država, kasneje pa so njeni voditelji postali bolj sovražni in rimska Deveta legija je bila poslana severno od reke Humber na Brigantiansko ozemlje. [7]

Mesto je bilo ustanovljeno v letu 71, ko je Deveta legija osvojila Brigantes in zgradila leseno vojaško trdnjavo na ravnem terenu nad reko Ouse blizu sotočja z reko Foss. Trdnjava, ki je bila kasneje obnovljena v kamnu, je imela površino 20 ha in je bila naseljena s 6000 vojaki. Rimska utrdba leži pod temelji stolnice York Minster. Izkopavanja v pod temelji so razkrila nekatere od prvotnih sten.

Cesarji Hadrijan, Septimij Sever in Konstantin I. so vsi imeli dvor v Yorku med različnimi akcijami. V času svojega bivanja je cesar Sever razglasil York za prestolnico province Britannia Inferior in verjetno je, da je bil tisti, ki je Yorku dodelil privilegije kolonije ali mesta. Konstantin I. je umrl leta 306, v času bivanja v Yorku, njegov sin Konstantin I. Veliki je bil razglašen za cesarja med vojaki v trdnjavi. [8][9]

Rimski cesar Konstantin Veliki se je v Yorku razglasil za cesarja leta 306

Medtem ko sta bili Rimska kolonija in trdnjava na višje ležečih območjih, je bilo leta 400 mesto žrtev občasnih poplav rek Ouse in Foss in bilo zato opuščeno. York se je v post-rimski dobi ponovno vzpostavil, Naselili so ga Angli v 5. stoletju.

Osuševanje poplavljenih delov mesta se je začelo v 7. stoletju pod kraljem Edvinom Northumbrijskim in York je postal njegovo glavno mesto. [10] Prva stolna cerkev je bila zgrajena za Edvinov krst v letu 627. Edvin naroči majhno leseno cerkev obnoviti v kamnu. Leta 633 je bil ubit in dokončanje kamnite stolnice je padlo na njegovega naslednika Osvalda. V naslednjem stoletju je prišel v šolo v Yorku Alkuin. Dolgo kariero je imel kot učitelj in učenjak, najprej na šoli v Yorku, zdaj znani kot šol svetega Petra, ustanovljena leta 627 in kasneje kot vodilni svetovalec Karla Velikega za cerkvene in izobraževalne zadeve.

Leta 866 je bila Northumbria sredi bojev, ko so Vikingi oplenili in zasedli York. Pod Vikingi je mesto postalo glavno rečno pristanišče, in je bilo del obsežnih vikinških trgovskih poti po vsej severni Evropi. Zadnjega neodvisnega vladarja Jórvika, Erika I., imenovan Bloodaxe (krvava sekira) ((c. 947–948 and 952–954) je pregnal iz mesta leta 954 kralj Edred v svojem uspešnem poskusu za združitev Anglije. [11]

Po zasedbi[uredi | uredi kodo]

Micklegate – York je znan po svojih srednjeveških mestnih zidovih.

Leta 1068, dve leti po normanski zasedbi Anglije, so se ljudje Yorka upirali. Sprva je bil upor uspešen, vendar je bil ob prihodu Williama Osvajalca upor zatrt. William je postavil dve leseni utrdbi iz kolov, ki sta bili vidni na obeh straneh reke Ouse. York je opustošil s svojo vojsko v severnem Harryingu.

Prva kamnita stolnica je bila hudo poškodovana v požaru v vstaji. Normani so zgradili novo na drugi strani. Okoli leta 1080 je nadškof Thomas začel graditi katedralo, ki je v tistem času postala sedanja stolnica. York je začel uspevati. Leta 1190 je bil grad York priča zloglasnega pokola svojih judovskih prebivalcev, v katerem je umrlo najmanj 150 Judov (nekateri ocenjujejo celo 500). [12]

Mesto, s svojo lego ob reki Ouse in v bližini Great North Road je postal glavni trgovinski center. Kralj Ivan Brez dežele dodeli prvo mestno listino leta 1212, ki potrjuje trgovalne pravice v Angliji in Evropi. V kasnejšem srednjem veku je York uvažal vino iz Francije, tkanine, vosek, platno in oves iz Nižavskih držav (danes Beneluks), les in krzno iz Baltika in izvažal žito za Gaskonjo in zrnje in volno v države Beneluksa. York je postal glavni proizvodno in trgovsko središče za oblačila. Edvard I. je še naprej spodbujal gospodarstvo v mestu, mesto pa uporabljal za svojo bazo za vojno na Škotskem. Mesto je bilo mesto večjih nemirov med kmečkimi upori leta 1381. Mesto je pridobilo še večjo avtonomijo od osrednje vlade, vključno privilegije, zapisane v listini Richarda II., podeljene leta 1396.

The Shambles, srednjeveška ulica v Yorku

16. do 18. stoletje[uredi | uredi kodo]

Panorama iz 15. st. York z E Ridsdale Tate, grad York je desni strani reke, nasproti opuščene trdnjave na Baile Hillu

Mesto je v Tudorskih časih doživelo obdobje gospodarskega nazadovanja. Pod Henrikom VIII. so v času razpustitve samostanov videli konec številni samostani v Yorku, vključno z redovniki v bolnišnicah sv. Nikolaja in sv. Lenarta, največje tovrstne institucije na severu Anglije. To je pripeljalo do gibanja Pilgrimage of Grace, vstaje severnih katoličanov v Yorkshiru in Lincolnshire, ki so nasprotovali verskim reformam. [[Henrik VIII.GG je obnovil svoja pooblastila z ustanovitvijo Svet za sever v Yorku v ukinjeni opatiji St. Mary Abbey. Mesto je v tem obdobju postalo trgovsko in storitveno središče.

Guy Fawkes, ki se je rodil in šolal v Yorku, je bil član skupine rimskokatoliških obnoviteljev, ki so načrtovali Smodniško zaroto. Njegov cilj je bil, da izpodrinejo protestantska pravila z razstrelitvijo domov parlamenta, medtem ko bi bili kralj Jakob I. Angleški, protestant in tudi najbolj katoliška aristokracija in plemstvo notri.

Leta 1644, v času državljanske vojne, ko so parlamentarci oblegali York, je bilo veliko srednjeveških hiš zunaj mestnega obzidja izgubljenih. Barbakan na Walmgate Baru je bila oslabljena od eksploziva, vendar je bila odkrita. Ob prihodu princa Ruperta z vojsko 15.000 mož, je bilo obleganje odpravljeno. Parlamentarci so se umaknili 10 km stran od Yorka z Rupertom za petami, premagal jih je v bitki pri Marston Moor. Od Rupertovih 15.000 vojakov, jih je bilo 4.000 in 1500 ujetih. Obleganje je bilo obnovljeno, vendar mesto ni moglo dolgo zdržati in 15. julija ga je preda Sir Thomas Fairfax.

Po ponovni vzpostavitvi monarhije leta 1660 in odstranitvi posadke iz Yorka leta 1688, je v mestu prevladalo nižje plemstvo in trgovci, pomembni pa so bili tudi duhovniki. Konkurenca iz Leeds in Hulla, skupaj z zamuljevanjem reke Ouse je povzročila, da je York izgubljal svoj prevladujoč položaj kot trgovsko središče, ostala pa mu je vloga mesta kot družbeni in kulturni center za premožne severnjake. York ima veliko elegantnih meščanskih hiš: županska Mansion House in Fairfax House' iz tega obdobja, prav tako Assembly Rooms (hiša Spodnjega doma), gledališče Royal in hipodrom.

Moderna zgodovina[uredi | uredi kodo]

Yorška stolnica se vidi iz obzidja Station Road

George Hudson je bil odgovoren za prihod železnice York leta 1839. Pomagal je vzpostaviti York kot glavni železniški center. Železnica je bila ključna pri širitvi tovarne čokolade Rowntree's Cocoa Works, ustanovljene leta 1862. Železnice in slaščice so postale dve veliki mestni industriji. S pojavom turizma je zgodovinsko jedro Yorka postalo eden izmed glavnih mestnih zanimivosti, ki je bil leta 1968 določen kot zaščiteno območje. [13] Obstoječe turistične znamenitosti so bile dopolnjene z ustanovitvijo nacionalnega železniškega muzeja leta 1975 in Vikinškim centrom Jorvik leta 1984. Odprtje Univerze v Yorku leta 1963 je pripomoglo k blaginji mesta. York je leta 2007 zmagal na tekmovanju za najlepše turistično mesto v Evropi, leta 2010 pa kon najvarnejše mesto za popotnike.

Geografija[uredi | uredi kodo]

York leži v dolini York, ravninskem področju rodovitne obdelovalne zemlje in meji na hribovje Pennines, narodni park North York Moors in na nizek greben Yorkshire Wolds. Mesto je bilo zgrajeno na sotočju rek Ouse in Foss na nanosu morene, ostanek zadnje ledene dobe.

Most Lendal prečka reko Ouse

V rimskih časih so bila okoliška zemljišča med rekama Ouse in Foss močvirnata in s te strani enostavna za obrambo. Mesto je reka Ouse poplavljala, zato ima široko in učinkovito mrežo protipoplavnih nasipov z obzidjem ob reki in dvižno pregrado čez reko Foss, kjer se priključi na Ouse pri "Blue Bridge". Oktobra in novembra leta 2000 je York doživel najhujše poplave v 375 letih, poplavljenih je bilo več kot 300 domov.[14] Veliko zemljišč v mestu in njegovi okolici je na poplavnih ravnicah preveč poplavno ogroženo za razvoj, razen kmetijstva. Vzdolž reke Ouse so poplavni travnik, na odprtem svetu izven mesta rastejo travinje.

Klima[uredi | uredi kodo]

York ima zmerno podnebje s štirimi različnimi letnimi časi. Podnebje v mestu je suho in toplejše od ostalega Yorkshira in Humberside regije. Zaradi svoje lokacije je nižinski York nagnjen k zmrzali, megli in mrzlih vetrovih pozimi, spomladi in zelo zgodaj poleti. Poleti je povprečna najvišja temperatura 22 ° C. Noči so občutno hladnešje, minimum srednje vrednosti je 15 ° C. Povprečna temperatura podnevi pozimi je 8 ° C in 2 ° C ponoči. Sneg lahko pade v zimskem času od decembra do aprila, vendar se hitro topi. V vlažnih mesecih kot so november, december in januar je povprečno 17 dni na mesec s padavinami več kot 0,25 mm. Od maja do julija ima York največ sonca, v povprečju šest ur na dan. Največ padavin v enem dnevu je bila 88,4 milimetrov.[15]

Demografija[uredi | uredi kodo]

V času britanskega popisa prebivalstva leta 2011 je bilo v Yorku 198.051 prebivalcev, njegova etnična sestava je bila 94,3% belcev, v primerjavi z angleškim povprečjem, ki je 85,5%. Prebivalstvo Yorka je nekoliko starejše od nacionalnega povprečja.

Religija[uredi | uredi kodo]

Glavna ladja stolnice York Minster.

Krščanstvo je religija z največjim deležem v Yorku s 59,5% (ob popisu 2011).

V Yorku obstaja 33 aktivnih anglikanskih cerkva, je sedež nadškofa Yorka in '"Matere Cerkve" - York Minster (Stolnica v Yorku) in upravno središče severne province anglikanske cerkve in škofije York. York je v rimokatoliški škofiji Middlesbrough, ima osem rimokatoliških cerkva in veliko število različnih katoliških verskih redov.

Druge krščanske veroizpovedi, ki so aktivne v Yorku so: Versko društvo prijateljev, ki imajo številne hiše za srečanja, metodisti znotraj Severne in Južne Yorške Metodistične cerkve in Hull District, in Unitaristi. V Yorku obstaja ena mošeja, pa tudi britanski Islamistični Misijon - islamski center. V mestu in okoli Yorka so zastopane različne budistične tradicije.

Gospodarstvo[uredi | uredi kodo]

Yorkshire Museum

Yorško gospodarstvo temelji na servisnih dejavnostih, ki je leta 2000 zaposlovala 88,7% ljudi v mestu. Storitvene dejavnosti zaposlujejo v javnem sektorju: zdravstvo, izobraževanje, finance, informacijska tehnologija (IT) in turizem, in nudi 10,7% zaposlenih. Turizem je postal pomemben del gospodarstva, saj mesto ponuja veliko zgodovinskih znamenitosti. Leta 2009 je bila York 7. najbolj obiskano mesto v Združenem kraljestvu in 13. najbolj obiskano od čezmorskih obiskovalcev.

Brezposelnost v Yorku je bila nizka le 4,2% v letu 2008 v primerjavi z državnim povprečjem Združenega kraljestva, ki je 5,3%.

Promet[uredi | uredi kodo]

Železniška postaja York

Mesto Yorku na reki Ouse in v središču Vale of York je vedno imel pomemben položaj v prometnem sistemu. Mesto je rastlo kot rečno pristanišče na sotočju rek Ouse in Foss. Ouse je bila prvotno reka plimovanja, ki je bila dostopna za morske ladje tistega časa. Danes sta obe reki še vedno plovni, čeprav je Foss plovna le na kratki razdalji nad sotočjem. Zapornica pri Naburnu južno od Yorka pomeni, da reka Ouse v Yorku nima nič več plimovanja.

Do konca 20. stoletja se je Ouse uporabljal za prevoz tovora med Yorkom in pristaniščem Hull. Danes se uporablja skoraj izključno za hobi. Kot večina rimskih mest se je York dobro povezoval na dolge razdalje. Mesto leži na stičišču cest A19 iz Doncaster do Tynesidea, A59 od Liverpoola do Yorka, A64 iz Leedsa do Scarborougha in A1079 iz Yorka do Hulla. Cesta A64 zagotavlja osnovno povezavo do avtocestnega omrežja na A1 in avtocesto M1. Avtocest M62 je manj kot 32 km oddaljena in zagotavlja povezavo na Manchester in Liverpool.

Načrt ulic v zgodovinskem jedru mesta izvira iz srednjeveških časov in ni primeren za sodobni promet. Tako so mnoge ceste znotraj mestnega obzidja prepovedane za avtomobile

York je glavni železniški center, saj je prva linija prispela v letu 1839, torej na začetku železniškega razvoja. Železniška postaja je glavni postanek na East Coast Main Line iz Londona v Newcastle in Edinburgh. Traja manj kot dve uri, da pridete do Yorka do Londona, ima najmanj 25 direktnih vlakov, vsak dan v tednu.

York ima letališče v nekdanjem RAF Elvington, 11 km jugovzhodno od središča mesta, kjer je sedež Air Museum Yorkshire. Elvington se uporablja za zasebno letalstvo.

Javni potniški promet v mestu v veliki meri temelji na avtobusih.

Kultura[uredi | uredi kodo]

Arhitektura[uredi | uredi kodo]

York Minster - Stolnica v Yorku, največja gotska katedrala v severni Evropi dominira nad mestom.

Clifford's Tower, del gradu v Yorku
Pogled na stolnico iz Park Inn hotela.

York Castle (grad) je kompleks stavb, ki segajo od srednjeveškega stolpa Clifford do vhoda iz 20. stoletja v grajski muzej (prej zapor) in ima pisano zgodovino.

Center Yorka je obdan s srednjeveškim mestnim obzidjem, ki je priljubljeno sprehajališče. Ta obrambni zid je najpopolnejši v Angliji. Ima samo stene postavljene na visokem obzidju, ohranjeni so vsi glavni prehodi. Del obzidja je še od rimske in normanske utrdbe, nekaj je srednjeveškega dela, kot tudi obnovljen del iz 19. in 20. stoletja. Celoten krog je približno 4 km dolg in obdaja površino 106 ha. Severovzhodni odsek vsebuje del, kjer zidovi nikoli niso obstajali, saj je normanski jarek ob gradu, ki je nastal z zajezitvijo reke Foss, ustvaril tudi jezero, ki je delovalo kot del mestne obrambe. To jezero je bilo kasneje imenovan King's Fishpond (Kraljev ribnik), kot je pravica do rib pripadala kroni.

Značilnost centralnega Yorka so Snickelways, ozke poti za pešce, od katerih so mnoge pripeljale do nekdanjih trških lokacij na Pavement in trg sv. Sampsona. The Shambles (Klavnica) je ozka srednjeveška ulica polna trgovin, butikov in čajnic. Večina teh prostorov so bile nekoč mesarske trgovine, kavlje in police, iz katerih je viselo mesa je še vedno mogoče videti v kateri od njih. Ulica ima tudi svetišče Margaret Clitherow, vendar ne v hiši, kjer je živela. Goodramgate ima veliko srednjeveških hiš, tudi Lady Row z začetka 14. stoletja, zgrajena za financiranje sklada, za izgradnjo pokopališča ob cerkvi sv. Trojice.

Poleg grajskega muzeja, ima mesto številne druge muzeje in zgodovinske stavbe, kot so muzej Yorkshire in njegovi muzejski vrtovi, Jorvik Viking Centre, York Art Gallery, Muzej Richarda III., Merchant Adventurers' Hall,, rekonstruirana srednjeveška hiša Barley Hall (v lasti York Archaeological Trust), Fairfax House iz 18. stoletja, Mansion House (zgodovinski sedež župana) in the Treasurer's House (v lasti National Trust). National Railway Museum, ki se nahaja tik nad postajo razstavlja najrazličnejše prometne eksponate in največjo zbirko lokomotiv na svetu. V tej zbirki so najhitrejša parna lokomotiva LNER 4468 Mallard in svetovno znana 4472 Flying Scotsman, ki je prenovljena. Čeprav je York znan po svoji srednjeveški zgodovini, obiskovalci lahko izvedo tudi o hladni vojni z obiskom Bunkerja, nekdanjega sedeža No. 20 Group of the Royal Observer Corps.

York je znan po svojih številnih cerkvah in pivnicah. Večina cerkva je iz srednjega veka. St. William's College za stolnico in Bedern Hall stran od Goodramgate, so nekdanji kraji za stanovanja kanonikov.

Pobratena mesta[uredi | uredi kodo]

York je pobraten z: Dijon, Francija (1953) [16] in Münster, Nemčija (1957).[16][17]


Viri[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Key Figures for People and Society: Population and Migration". Office for National Statistics. 2010. Pridobljeno dne 11 March 2012. 
  2. ^ "2011 Census – Built-up areas". ONS. Pridobljeno dne 15 August 2013. 
  3. ^ Hall, Richard (1996). English Heritage: Book of York (1st izd.). B.T.Batsford Ltd. str. 13. ISBN 0-7134-7720-2. 
  4. ^ Pierre-Yves Lambert, La langue gauloise, éditions errance 1994, p. 39.
  5. ^ Xavier Delamarre, Dictionnaire de la langue gauloise, éditions errance 2003, p. 159.
  6. ^ "How to address the Archbishops of Canterbury and York – Forms of Address, Church of England, Religion". Debretts.com. Pridobljeno dne 4 December 2011. 
  7. ^ Willis, Ronald (1988). The illustrated portrait of York (4th izd.). Robert Hale Limited. str. 26–27. ISBN 0-7090-3468-7. 
  8. ^ Shannon, John; Tilbrook, Richard (1990). York – the second city. Jarrold Publishing. str. 2. ISBN 0-7117-0507-0. 
  9. ^ "Lower (Britannia Inferior) and Upper Britain (Britannia Superior)". Vanderbilt University. Pridobljeno dne 24 October 2007. 
  10. ^ "York history timeline". YorkHistory.com. 2007. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14 March 2007. Pridobljeno dne 4 October 2007. 
  11. ^ "Jorvik: Viking York". City of York Council. 20 December 2006. Pridobljeno dne 5 October 2007. 
  12. ^ "Death in York". BBC. 28 September 2006. Pridobljeno dne 10 October 2007. 
  13. ^ "Conservation Area 1" (PDF). City of York Council. Pridobljeno dne 12 June 2009.   od dne November 2010[slepa povezava]
  14. ^ "The impact of the October–November 2000 floods on contaminant metal dispersal in the River Swale catchment, North Yorkshire, UK" (PDF). Wiley InterScience. 2002. str. 1. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 29 November 2007. Pridobljeno dne 23 September 2007. 
  15. ^ "England Rural Development Programme: Appendix A3 – Yorkshire and The Humber Region – Section 1 Description Of Current Situation In The Yorkshire And The Humber Region" (PDF). East Yorkshire Coastal Observatory. str. 2–3. Pridobljeno dne 15 June 2009. 
  16. ^ 16,0 16,1 "Enquiry Y4537: – City of York Council". City of York Council. 30 January 2012. Pridobljeno dne 12 July 2013. 
  17. ^ "Portrait of Münster: Die Partnerstädte". Stadt Münster. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 9 May 2013. Pridobljeno dne 7 August 2013. 

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]