William George Unruh

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
William George Unruh
Portret
William George Unruh med predavanjem relativnosti in kvantne mehanike (PHYS 200) na Univerzi Britanske Kolumbije, 2006
Rojstvo28. avgust 1945({{padleft:1945|4|0}}-{{padleft:8|2|0}}-{{padleft:28|2|0}})[1] (78 let)
Winnipeg[d], Manitoba
Bivališče Kanada
NarodnostKanada kanadska
Področjafizika, astrofizika, fizikalna kozmologija
Poznan poUnruhov pojav

William George »Bill« Unruh, FRS, kanadski fizik, astrofizik in kozmolog, * 28. avgust 1945, Winnipeg, Manitoba, Kanada.

Unruh je najbolj znan po pojavu, opazovanju sevanja črnega telesa v različnih opazovalnih sistemih. Deluje na Univerzi Britanske Kolumbije (UBC) v Vancouvru.

Življenje in delo[uredi | uredi kodo]

Diplomiral je leta 1967 na Univerzi Manitobe v Winnipegu, magistriral leta 1969 in doktoriral leta 1971 na Univerzi Princeton pod Wheelerjevim mentorstvom.

Unruh je prispeval k razumevanju gravitacije, črnih lukenj, fizikalne kozmologije, kvantnih polj in ukrivljenih prostorov, vključno z Unruhovim pojavom. Prispeval je k osnovam kvantne mehanike, kot je na primer področje dekoherence[2] in vprašanje časa v kvantni mehaniki. Pomagal je razjasniti pomen nekrajevnosti v kvantnem kontekstu, še posebej, da kvantna nekrajevnost ne sledi iz Bellovega izreka in, da je kvantna mehanika krajevna teorija.[3] Unruh je tudi eden od glavnih kritikov Afšarjevega poskusa.[4]

V zadnjem času je prek spleta podal misli o kvantnem računalništvu in kvantni kriptografiji. Nadaljuje s svojim dejavnim raziskovanjem na področju kvantne gravitacije in dvomi v teorijo strun.

Unruh predava uvod v splošno teorijo relativnosti (PHYS 407) na UBC, december 2008

Unruhov pojav, ki ga je Unruh odkril leta 1976, predvideva, da bo opazovalec v pospešenem opazovalnem sistemu opazil sevanje črnega telesa, mirujoči opazovalec pa ne. Pospešeno gibajoči opazovalec se bo tako znašel pred toplejšim ozadjem. Kvantno stanje, ki je za opazovalce v inercialnih sistemih osnovno stanje, enakomerno pospešeno gibajoči se opazovalec vidi kot termodinamično ravnovesno stanje. Unruhov pojav tako pomeni, da je predstava o vakuumu odvisna o poti opazovalca skozi prostor-čas.

Unruhov pojav je moč izraziti s preprosto enačbo, ki podaja ustrezno energijo kT enakomerno pospešenega delca:

Unruhov pojav se lahko opazi le pri vidnem Rindlerjevem obzorju. Če se med delec in obzorjem postavi ohlajeno pospešeno steno pri stalni Rindlerjevi koordinati , je toplotni mejni pogoj za teorijo polja v temperatura stene. Če je pozitivna stran stene hladnejša, je hladnejši tudi podaljšek stanja stene . S pošpešenega zemeljskega površja posebej ni toplotnega sevanja, kot tudi ne za detektor, ki pospešuje po krožnici, saj pod temi okoliščinami v opazovani smeri ni Rindlerjevega obzorja. Temperatura vakuuma, ki ga opazuje izolirani opazovalec z Zemljinim težnim pospeškom g = 9,81 m/s², je le K. Za preskus Unruhovega pojava načrtujejo pospeške do 1026 m/s², kar bi dalo temperturo približno 400,000 K.[5]

Unruh je med prvimi strogo podal, da Kerrova črna luknja spontano oddaja delce. Vakuum brez delcev, kot ga je opredelil v svojih raziskavah nastajanja delcev iz vakuuma pod vplivom močnega gravitacijskega polja, se imenuje Unruhov vakuum.

Unruh je navdušen nad glasbo in poučuje njeno fiziko. Njegovo področje zanimanja ne seže le v fiziko gravitacije, ampak tudi v navidez zelo različna področja znanosti, kot so na primer zelo učinkovite celice za hranjenje energije. Je tudi navdušen uporabnik Unixa. Njegovo Erdősevo število je 3.

Izbrana dela[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]