William George Unruh

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
William George Unruh
Portret
William George Unruh med predavanjem relativnosti in kvantne mehanike (PHYS 200) na Univerzi Britanske Kolumbije, 2006
Rojstvo 28. avgust 1945({{padleft:1945|4|0}}-{{padleft:8|2|0}}-{{padleft:28|2|0}})[1] (72 let)
Winnipeg[d], Manitoba
Bivališče Flag of Canada.svg Kanada
Narodnost Zastava Kanade kanadska
Področja fizika, astrofizika, fizikalna kozmologija
Poznan po Unruhov pojav

William George »Bill« Unruh, FRS, kanadski fizik, astrofizik in kozmolog, * 28. avgust 1945, Winnipeg, Manitoba, Kanada.

Unruh je najbolj znan po pojavu, opazovanju sevanja črnega telesa v različnih opazovalnih sistemih. Deluje na Univerzi Britanske Kolumbije (UBC) v Vancouvru.

Življenje in delo[uredi | uredi kodo]

Diplomiral je leta 1967 na Univerzi Manitobe v Winnipegu, magistriral leta 1969 in doktoriral leta 1971 na Univerzi Princeton pod Wheelerjevim mentorstvom.

Unruh je prispeval k razumevanju gravitacije, črnih lukenj, fizikalne kozmologije, kvantnih polj in ukrivljenih prostorov, vključno z Unruhovim pojavom. Prispeval je k osnovam kvantne mehanike, kot je na primer področje dekoherence[2] in vprašanje časa v kvantni mehaniki. Pomagal je razjasniti pomen nekrajevnosti v kvantnem kontekstu, še posebej, da kvantna nekrajevnost ne sledi iz Bellovega izreka in, da je kvantna mehanika krajevna teorija.[3] Unruh je tudi eden od glavnih kritikov Afšarjevega poskusa.[4]

V zadnjem času je prek spleta podal misli o kvantnem računalništvu in kvantni kriptografiji. Nadaljuje s svojim dejavnim raziskovanjem na področju kvantne gravitacije in dvomi v teorijo strun.

Unruh predava uvod v splošno teorijo relativnosti (PHYS 407) na UBC, december 2008

Unruhov pojav, ki ga je Unruh odkril leta 1976, predvideva, da bo opazovalec v pospešenem opazovalnem sistemu opazil sevanje črnega telesa, mirujoči opazovalec pa ne. Pospešeno gibajoči opazovalec se bo tako znašel pred toplejšim ozadjem. Kvantno stanje, ki je za opazovalce v inercialnih sistemih osnovno stanje, enakomerno pospešeno gibajoči se opazovalec vidi kot termodinamično ravnovesno stanje. Unruhov pojav tako pomeni, da je predstava o vakuumu odvisna o poti opazovalca skozi prostor-čas.

Unruhov pojav je moč izraziti s preprosto enačbo, ki podaja ustrezno energijo kT enakomerno pospešenega delca:

Unruhov pojav se lahko opazi le pri vidnem Rindlerjevem obzorju. Če se med delec in obzorjem postavi ohlajeno pospešeno steno pri stalni Rindlerjevi koordinati , je toplotni mejni pogoj za teorijo polja v temperatura stene. Če je pozitivna stran stene hladnejša, je hladnejši tudi podaljšek stanja stene . S pošpešenega zemeljskega površja posebej ni toplotnega sevanja, kot tudi ne za detektor, ki pospešuje po krožnici, saj pod temi okoliščinami v opazovani smeri ni Rindlerjevega obzorja. Temperatura vakuuma, ki ga opazuje izolirani opazovalec z Zemljinim težnim pospeškom g = 9,81 m/s², je le K. Za preskus Unruhovega pojava načrtujejo pospeške do 1026 m/s², kar bi dalo temperturo približno 400,000 K.[5]

Unruh je med prvimi strogo podal, da Kerrova črna luknja spontano oddaja delce. Vakuum brez delcev, kot ga je opredelil v svojih raziskavah nastajanja delcev iz vakuuma pod vplivom močnega gravitacijskega polja, se imenuje Unruhov vakuum.

Unruh je navdušen nad glasbo in poučuje njeno fiziko. Njegovo področje zanimanja ne seže le v fiziko gravitacije, ampak tudi v navidez zelo različna področja znanosti, kot so na primer zelo učinkovite celice za hranjenje energije. Je tudi navdušen uporabnik Unixa. Njegovo Erdősevo število je 3.

Izbrana dela[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]


Albert Einstein Ta biografski članek o fiziku je škrbina. Pomagaj Wikipediji in ga razširi.