Tetrapilon

Tetrapilon (grško starogrško τετράπυλον, tetrápilon, "štiri vrata", latinsko quadrifrons, dobesedno "štiri pročelja") je vrsta starorimskega spomenika kockaste oblike z vhodi na vseh štirih straneh. Spomenik se običajno gradil na križiščih cest.

Opis[uredi | uredi kodo]

Tetrapilon je bil vrsta spomenika, pogosta v klasični arhitekturi. Opredeljen je kot zgradba s štirimi vrati in stebri ali drugimi nosilnimi konstrukcijami na vogalih. Tetrapilon je lahko samostojna zgradba ali sklop več ločenih zgradb. Tetrapiloni so se gradili kot mejniki na pomembnih križiščih ali pomembnih geografskih točkah, kot podtip rimskega slavoloka ali preprosto kot dekorativna in estetsko prijetna okrasna zgradba. Tetrapilon kot slavolok (npr. Julijev mavzolej v Glanumu, Janusov lok, Rutupiae), je podvojen slavolok z dvema glavnima in dvema stranskima obokanima odprtinama, pravokotnima na prvi dve.

Tetrakionion[uredi | uredi kodo]

Tetrakionion (grško starogrško τετρακιόνιον, tetrakiónion) je vrsta tetrapilona, v katerem osrednji križ nima strehe. Štiri vogalne zgradbe niso povezane.

Najbolj znani tetrapiloni[uredi | uredi kodo]

Najopaznejša zgradba v Palmiri, Sirija, je verjetno tetrapilon na drugem križišču kolonadne ulice; sestavljen je iz kvadratne ploščadi s po štirimi stebri na vsakem vogalu

Galerijeva vrata v Solunu, Grčija
Obok Septimija Severja (Leptis Magna), Libija
Obok Marka Avrelija v Oei, Tripoli, Libija
tetrapilon v Cáparri, Španija
tetrapilon v Palmiri, Sirija
monumentalna mestna vrata v Afrodiziji, Turčija, ki se štejejo za tetrapilon
Milion v Konstantinoplu, Turčija (ničelni miljnik Bizantinskega cesarstva)
Janusov obok Rimu, Italija
Karakalov obok, Tebessa, Alžirija
tetrapilon v Andžarju, dolina Bekaa, na križišču karda in dekumana
tetrapilona v Džerašu, Jordanija; prvi je na križišču glavnega karda in severnega dekumana, drugi pa na križišču glavnega karda in južnega dekumana^[1]
uničen rimski obok v gradu Richborough, južna Anglija
Heidentor v Karnuntu, Avstrija