Tarčno zdravljenje

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search

Tarčno zdravljenje je zdravljenje z učinkovinami in (nano)tehnologijami, katerih delovanje je usmerjeno proti določenemu tipu rakavih celic.[1] Gre za eno od poglavitnih oblik zdravljenja z zdravili različnih oblik raka (poleg hormonskega zdravljenja in zdravljenja s kemoterapevtiki).[2] Kot tarčna zdravila se uporabljajo biološka zdravila (monoklonska telesa) ter tako imenovane male molekule, ki delujejo na specifično tarčno molekulo, ki je pomembno vpletena v rast in napredovanje tumorja.[3][4] Gre za novejša zdravila, ki so svojo varnost in učinkovitost izkazala šele pred kratkim.[5]

Primerjava s kemoterapijo[uredi | uredi kodo]

Poglavitne razlike med tarčnim zdravljenjem raka in kemoterapijo so naslednje:[6]

  • tarčna zdravila delujejo na specifične molekulske tarče, ki so povezane z rakom, medtem ko klasični kemoterapevtiki delujejo na vse hitro deleče se celice (rakave in zdrave);
  • tarčna zdravila so namenoma razvita, da se specifično vežejo na svojo tarčo, medtem ko so številne klasične kemoterapevtske učinkovine izbrali v razvoku protirakavih zdravil zaradi njihove sposobnosti ubijanja celic;
  • tarčna zdravila so pogosto citostatična (preprečijo proliferacijo rakavih celic), medtem ko so kemoterapevtiki citotoksični (ubijejo rakavo celico).

Tarčna zdravila so zato veliko bolj specifična, njihova specifičnost pa še vedno ni 100-odstotna. Njihove tarče oziroma molekulska prijemališča delovanjases nahajajo tudi na zdravih celicah organizma. V rakasto spremenjenih celicah so te poti le bolj izražene zaradi neravnovesja med dejavniki, ki stimulirajo omenjene poti, in tistimi, ki jih zavirajo. Zato tudi tarčna zdravila niso povsem brez neželenih učinkov.[5]

Vrste tarčnih zdravil[uredi | uredi kodo]

Med tarčna zdravila spadata dve skupini učinkovin:[7]

  • monoklonska protitelesa so biološko zdravilo|biološka zdravila, ki jih pridobivajo s pomočjo zapletenih biotehnoloških postopkov, majhne molekule pa s kemično sintezo. Monoklonska protitelesa zaradi svoje velikosti lahko vežejo le na tarče na površini ali zunaj rakave celice;
  • male molekule pridobivajo s kemično sintezo in lahko prodrejo v samo rakavo celico in se tam vežejo na svoje tarče.

Monoklonska protitelesa[uredi | uredi kodo]

Monoklonalna protitelesa delujejo tako, da reverzibilno ali ireverzibilno zasedejo natančno določen receptor ali pa se vežejo z njegovim ligandom, s čimer prekinejo določeno signalno pot. Lahko se vežejo na receptorje EGF (receptorji za epidermalni rastni faktor) in s tem blokirajo znotrajcelične signalne poti, ki vodijo v rast, proliferacijo in zasevanje, receptorje VEGF (receptorji za vaskularni rastni faktor, s čimer zavrejo nastanek tumorskega žilja, in druge tarče.[5] Dajejo se intravensko (v zadnjem času nekatera tudi subkutano[8]), saj bi jih prebavni sokovi po zaužitju razgradili. Monoklonska protitelesa se ne presnavljajo v jetrih in zato pri njihovi uporabi ni součinkovanjz drugimi zdravili, ki se presnavljajo v jetrih.[7]

Monoklonsko protitelo Tarča Indikacije
Bevacizumab VEGF

rak debelega črevesa in danke, neskvamozni pljučni rak, rak dojke, rak jajčnika, rak ledvice

Cetuksimab EGFR rak debelega črevesa in danke, rak glave in vratu
Ofatumumab CD20 kronična limfatična levkemija
Rituksimab CD20 nehodgkinov limfom
Trastuzumab HER-2 rak dojke, rak želodca

Nekatera monoklonska protitelesa so konjugirana, kar pomeni, da imajo na svojo strukturo pripet bodisi citostatik (npr. trastuzumab emtansin) ali radioaktivni element (90Y-ibritumomab). Ob vezavi na ustrezno tarčo na rakavi celici se učinek monoklonskega protitelesa tako ojača s pomočjo citostatika ali sevanja.[7]

Male molekule[uredi | uredi kodo]

Male molekule so sintetična tarčna zdravila (npr. zaviralci tirozin kinaz in zaviralci serin/treonin kinaz).[9] Delujejo na signalne poti znotraj celice, dajejo pa se v obliki tablet, zato so bolnikom prijaznejše.[5]

Med male molekule, ki delujejo kot zaviralci tirozin kinaz, spadajo na primer:[5][7]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. http://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5544913/zdravljenje?query=zdravljenje&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 14. 8. 2016.
  2. "Definition of targeted therapy - NCI Dictionary of Cancer Terms". 
  3. http://www.cancer.gov/about-cancer/treatment/types/immunotherapy/bio-therapies-fact-sheet, vpogled: 14. 8. 2016.
  4. http://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5544907/zdravilo?query=zdravilo&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 14. 8. 2016.
  5. 5,0 5,1 5,2 5,3 5,4 Snoj N., Čufer T. Biološko in tarčno zdravljenje karcinomov. ONKOLOGIJA / novosti, leto XI, št.1, junij 2007: 72–76.
  6. http://www.cancer.gov/about-cancer/treatment/types/targeted-therapies/targeted-therapies-fact-sheet, vpogled: 15. 8. 2016.
  7. 7,0 7,1 7,2 7,3 Šeruga B. Vrste onkoloških tarčnih zdravil. Tarčna zdravila - trendi in novosti: zbornik predavanj. Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije, Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v onkologiji, 42. strokovni seminar, Zreče, 10. in 11. april 2015: 15–24.
  8. Slakan D., Dobnik K. Načini prejemanja tarčnih zdravil. Tarčna zdravila - trendi in novosti: zbornik predavanj. Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije, Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v onkologiji, 42. strokovni seminar, Zreče, 10. in 11. april 2015: 45–58.
  9. http://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5527582/molekula?query=molekula&SearchIn=All, Slovenksi medicinski e-slovar, vpogled: 14. 8. 2016.
  10. Smalley KS, Xiao M, Villanueva J, Nguyen TK, Flaherty KT, Letrero R, Van Belle P, Elder DE, Wang Y, Nathanson KL, Herlyn M (2009). "CRAF inhibition induces apoptosis in melanoma cells with non-V600E BRAF mutations". Oncogene 28 (1): 85–94. PMC 2898184. PMID 18794803. doi:10.1038/onc.2008.362. 
  11. Wilhelm SM, Adnane L, Newell P, Villanueva A, Llovet JM, Lynch M (2008). "Preclinical overview of sorafenib, a multikinase inhibitor that targets both Raf and VEGF and PDGF receptor tyrosine kinase signaling". Mol. Cancer Ther. 7 (10): 3129–3140. PMID 18852116. doi:10.1158/1535-7163.MCT-08-0013.