CD20

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

CD20 (označevalec pripadnosti 20, angl. cluster of differentiation 20) je glikoziliran fosfoprotein, ki ga na svoji površini izražajo limfociti B.[1] Pri človeku zapis zanj nosi gen MS4A1.[2][3] CD20 regulira procese inicializacije in diferenciacije celičnega cikla.[4]

Funkcija[uredi | uredi kodo]

Beljakovina CD20 nima znanega naravnega liganda.[5] Omogoča optimalni imunski odziv limfocitov B, zlasti na od timusa neodvisne antigene.[6] Deloval naj bi kot kalcijev kanalček v celični membrani.[7]

Izražanje[uredi | uredi kodo]

CD20 izražajo limfociti B na svoji površini v vseh razvojnih stopnjah, razen v prvi (zgodnji prolimfocita B, ki se razvije iz krvotvorne matične celice) in zadnji (plazmatka).[8][9] CD20 izražajo tudi celice B-celičnih limfomov, dlakavocelične levkemije in B-celične kronične limfocitne levkemije ter na rakavih matičnih celicah melanoma.[10] Izražanje antigena CD20 uravnava kemokinska signalna pot preko sistema.[11]

Z imunohistokemijskimi metodami lahko določimo prisotnost CD20 na površini celic v vzorcu tkiva. Ker ga izraža večina B-celičnih krvnih rakov, pri sicer podobnih T-celičnih neoplazmah pa je odsoten, je njegovo določanje uporabno pri diagnosticiranju B-celičnih limfomov in levkemij. Ni pa prisotnost ali odsotnost CD20 pri omenjenih tumorjih pomembna za prognozo. CD20-pozitivne celice so prisotne tudi pri nekaterih oblikah hodgkinove bolezni, mieloma in timoma.[12]

Klinični pomen[uredi | uredi kodo]

CD20 je tarča več bioloških zdravil iz skupine monoklonskih protiteles: rituksimab, obinutuzumab, ibritumomab tiuksetan, tositumomab, ofatumumab, obinutuzumab,[13] ki se uporabljajo v zdravljenju B-celičnih limfomov in levkemij.[14][15]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ Hardy, Richard (2008). »Chapter 7: B Lymphocyte Development and Biology«. V Paul, William (ur.). Fundamental Immunology (Book) (6. izd.). Philadelphia: Lippincott Williams & Wilkins. str. 237–269. ISBN 0-7817-6519-6.
  2. ↑ Tedder TF, Streuli M, Schlossman SF, Saito H (1988). »Isolation and structure of a cDNA encoding the B1 (CD20) cell-surface antigen of human B lymphocytes«. Proceedings of the National Academy of Sciences of the United States of America. 85 (1): 208–212. doi:10.1073/pnas.85.1.208. PMC 279513. PMID 2448768.
  3. ↑ »Entrez Gene: MS4A1 membrane-spanning 4-domains, subfamily A, member 1«.
  4. ↑ Kos J. Biološka zdravila pri raku . Farm vestn 2009; 60: 61-66.
  5. ↑ Cragg MS, Walshe CA, Ivanov AO, Glennie MJ (2005). »The biology of CD20 and its potential as a target for mAb therapy«. Current Directions in Autoimmunity. Current Directions in Autoimmunity. 8: 140–74. doi:10.1159/000082102. ISBN 3-8055-7851-2. PMID 15564720.
  6. ↑ Kuijpers TW, Bende RJ, Baars PA, Grummels A, Derks IA, Dolman KM, Beaumont T, Tedder TF, van Noesel CJ, Eldering E, van Lier RA (2010). »CD20 deficiency in humans results in impaired T cell-independent antibody responses«. The Journal of Clinical Investigation. 120 (1): 214–222. doi:10.1172/JCI40231. PMC 2798692. PMID 20038800.
  7. ↑ Pavlasova G, Borsky M, Seda V, Cerna K, Osickova J, Doubek M, Mayer J, Calogero R, Trbusek M, Pospisilova S, Davids MS, Kipps TJ, Brown JR, Mraz M (Avgust 2016). »Ibrutinib inhibits CD20 up-regulation on CLL B cells mediated by the CXCR4/SDF-1 axis«. Blood. doi:10.1182/blood-2016-04-709519. PMID 27480113.
  8. ↑ Walport M, Murphy K, Janeway C, Travers PJ (2008). Janeway's Immunobiology (7. izd.). New York: Garland Science. ISBN 0-8153-4123-7.
  9. ↑ Bonilla FA, Bona CA (1996). »5«. Textbook of Immunology. Boca Raton: CRC. str. 102. ISBN 3-7186-0596-1.
  10. ↑ Fang D, Nguyen TK, Leishear K, Finko R, Kulp AN, Hotz S, Van Belle PA, Xu X, Elder DE, Herlyn M (2005). »A tumorigenic subpopulation with stem cell properties in melanomas«. Cancer Research. 65 (20): 9328–9337. doi:10.1158/0008-5472.CAN-05-1343. PMID 16230395.
  11. ↑ Pavlasova G, Borsky M, Seda V, Cerna K, Osickova J, Doubek M, Mayer J, Calogero R, Trbusek M, Pospisilova S, Davids MS, Kipps TJ, Brown JR, Mraz M (2016). »Ibrutinib inhibits CD20 up-regulation on CLL B cells mediated by the CXCR4/SDF-1 axis«. Blood. doi:10.1182/blood-2016-04-709519. PMID 27480113.
  12. ↑ Cooper K, Anthony Leong AS-Y (2003). Manual of diagnostic antibodies for immunohistology (2. izd.). London: Greenwich Medical Media. ISBN 1-84110-100-1.
  13. ↑ Gagez A. L., Cartron G. Obinutuzumab: a new class of anti-CD20 monoclonal antibody. Curr Opin Oncol. 2014 Sep;26(5):484-91.
  14. ↑ Pavlasova G, Borsky M, Seda V, Cerna K, Osickova J, Doubek M, Mayer J, Calogero R, Trbusek M, Pospisilova S, Davids MS, Kipps TJ, Brown JR, Mraz M (2016). »Ibrutinib inhibits CD20 up-regulation on CLL B cells mediated by the CXCR4/SDF-1 axis«. Blood. doi:10.1182/blood-2016-04-709519. PMID 27480113.
  15. ↑ Cragg M. S. CD20 antibodies: doing the time warp. Blood 2011 118:219-220.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=CD20&oldid=6190688«