Sveti Lovreč Pazenatički

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Sveti Lovreč Pazenatički
Sveti Lovrec toranj iza crkve sv Martina 12 lipnja 2009.jpg
Sveti Lovreč Pazenatički se nahaja v Hrvaška
Sveti Lovreč Pazenatički
Sveti Lovreč Pazenatički
Geografska lega na Hrvaškem
45°10′34″N 13°44′39″E / 45.17611°N 13.74417°E / 45.17611; 13.74417Koordinati: 45°10′34″N 13°44′39″E / 45.17611°N 13.74417°E / 45.17611; 13.74417
DržavaZastava Hrvaške Hrvaška
ŽupanijaIstrska županija Istrska županija
ObčinaSveti Lovreč
Nadm. višina
197 m
Prebivalstvo
 (2001)
 • Skupno307
Poštna številka
52448 Sveti Lovreč Pazenatički
Vir: Republika Hrvatska - Državni zavod za statistiku: Naselja i stanovništvo Republike Hrvatske 1857.-2001. (kjer ni drugače navedeno).
}}
Circle frame.svg

Lovreč, popis 1991.; skupaj: 288

  Hrvati 212 (73,61%)
  Italijani 15 (5,20%)
  Jugoslovani 9 (3,12%)
  Muslimani 4 (1,38%)
  Romuni 1 (0,34%)
  Slovaki 1 (0,34%)
  Srbi 1 (0,34%)
  region. opr. 44 (15,27%)
  neznano 1 (0,34%)

Sveti Lovreč Pazenatički (do leta 1991. Lovreč) je naselje na Hrvaškem, ki upravno spada pod občino Sveti Lovreč; le-ta pa spada pod Istrsko županijo.

Lega[uredi | uredi kodo]

Sveti Lovreč Pazenatički je naselje v zahodnem delu Istre, 14 km jugovzhodno od Poreča. Naselje leži na 197 metrov nadmorske višine ob cesti E751, ki povezuje Pulj s Koprom in Trstom.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Sveti Lovreč Pazenatički (prej Sveti Lavrenac, Sveti Lovreč Paženatički do leta 1991 Lovreč) je bil poseljen že v prazgodovini. Sedanje ime je kraj dobil po na pokopališču stoječi cerkvici sv. Lovre iz 8. stoletja. V kraju stojita še župnijska cerkev sv. Martina s tremi apsidami zgrajena med 9. in 11. stoletjem. V stanskih apsidah so ostanki fresk iz 11. in 15. stoletja ter leseni oltar, ki ga je izdelal domači mojster v 15. stoletju [1] Poleg mestnih vrat stoji še cerkvica sv. Balža zgrajena leta 1460 z elementi ljudske gotike. Na glavnem trgu stojita baročna mestna loža in sramotilni steber. Iz rimske dobe je ohranjen lapidarij. Od 10. stoletja je bil Sveti Lovreč središče fevda poreškega škofa. Pod sedanjim imenom se kraj v starih listinah prvič omenja leta 1177, ko Papež Aleksander III. poreškemu škofu potrjuje tam ležeča posestva, cerkve in samostane. Kraj je leta 1271 postal last beneške republike, od leta 1304 je imel tu sedež kapitan (deželni glavar), ki je vodil vse upravne zadeve beneške Istre. Leta 1356 je bil Pazenatički kapitanat razdeljen na dva dela, od katerih je bil enemu sedež v Svetem Lovreču, drugemu pa v Umagu. V današnji čas so ostali ohranjeni obrambni zid z obrambnimi stolpi, mestna vrata in župijska cerkev sv. Martina z ločenim romanskim zvonikom iz 11. stoletja, ki ima obliko obrambnega stolpa, ker je v preteklosti tudi bil del obrambnega zidu.[2]

Demografija[uredi | uredi kodo]

Pregled števila prebivalcev po letih[3]
1857 1869 1880 1890 1900 1910 1921 1931 1948 1953 1961 1971 1981 1991 2001
1062 1171 290 497 448 496 2104 2202 388 379 322 293 266 288 307

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. Jadran, Vodič i Atlas. Jugoslovenski leksikonografski zavod, Zagreb 1971.
  2. Hrvatska enciklopedija. Leksikonografski zavod Miroslav Krleža, Zagreb 1999-2009.
  3. - Republika Hrvatska - Državni zavod za statistiku: Naselja i stanovništvo Republike Hrvatske 1857.-2001.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Vinčec, Milan (2009). Istra: Koper, Izola, Piran: kulturno turistični vodnik. Koper, Arsvideo. COBISS 246454272. ISBN 978-961-269-087-8.
  • Longyka, Primož; et al. (2011). Matej Zalar (ur.). Potepanja 4, Slovenska in hrvaška Istra. Ljubljana: As-Press. COBISS 255995904. ISBN 978-961-92578-5-2.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]