Sutomore

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Sutomore
Sutomore.jpeg
Zemljevid:
Država: Zastava Črne gore Črna gora
Število prebivalcev: 1827 (2003)[1]
Občina: Bar

Sutomore (izvirno črnogorsko Сутоморе) je naselje v Črni gori, ki upravno spada pod občino Bar.

Zemljepis[uredi | uredi kodo]

Naselje se nahaj v bližini mesta Bar in se lahko razdeli na tri območja: Polje, kjer živijo stalni prebivalci naselja in ki je umeščeno na vzhodnem delu Spičanskega polja, obalo v dolžni približno 2 km, kjer so zgrajeni turistični objekti ter na okoliška naselja Rutke, Brca, Nehaj, Mišići. Glavna ulica v naselju povezuje obalo in Polje. Na ulici se nahajajo osnovna šola, vrtec, poštni urad in zdravstvena postaja.

Nad naseljem Sutomore se nahaja trdnjava Haj-Nehaj.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Trdnjava Haj-Nehaj

Prvi naseljenci na območje okoli Sutomora in Čanja, imenovano Spič, so prišli v 16. stoletju. Vse do 18. stoletja so se na območju Sutomora nahajali vinogradi, od katerih sta bila največja vinograda na Spičanskem Polju in v Brci. Samo mesto Sutomore je nastalo leta 1882 z naselitvijo ribiških družin ob obali.

Sutomore se je imenovalo Spizza v času Beneške republike od leta 1420 do 1797 in so pripadale Albanski Benečiji, razen kratkotrajnih otomanskih okupacij.

V 19. stoletju so Sutomore postale del habsburškega cesarstva in kasneje Avstro-ogrskega cesarstva. Ime mesta je bilo takrat Spitza (Spica) in to je bilo najjužnejše naselje cesarstva. Avstrijski popis iz leta 1910 navaja, da so v Spici v začetku dvajsetega stoletju obstajale beneško govoreče družine.

O zgodovini Spiča je pisal leta 1911 Ivo Bašić v Cetinjskem zborniku.[2].

Demografija[uredi | uredi kodo]

V naselju po popisu lz leta 2003 živi 1827 prebivalcev, ter leta 2011 2004 prebivalci.

Pregled števila prebivalstva po letih[3]
1948 1953 1961 1971 1981 1991 2003 2011
206 553 765 1123 1866 1085 1827 2004

Na povečanje števila prebivalcev vpliva predvsem priseljevanje z manj razvitih območij Črne gore in razseljenih oseb s Kosova. Širše območje Sutomora z okoliškimi naselji Brca, Miljevci, Papani, Zgrade, Zagrađe in Zankovići šteje okoli 4.000 prebivalcev.

Etnična sestava prebivalstva[uredi | uredi kodo]

Zaliv v zimskem času

Po popisu iz leta 2003 je etnična sestava prebivalstva naslednja:[4]

Turizem[uredi | uredi kodo]

Mestna plaža

Najpomembnejša gospodarska dejavnost v naselju je turizem. Je priljubljena letoviška destinacija predvsem med gosti iz Črne gore in okoliških regij. Zaradi svoje 2 km peščene plaže in nočnega življenja je predvsem med mladimi priljubljeno letovišče v času vikendov. Avgusta meseca zabeležijo v Sutomoru tudi do 10.000 nočitev dnevno. Na plažni promenadi so številni bari, kavarne, restavracije, lokali s hitro prehrano in nočne klubi, hkrati pa so Sutomore cenovno ugodnejše od »višjega razreda« Budve.

Prometna povezanost[uredi | uredi kodo]

Sutomore se nahajajo na Jadranski avtocesti (E65 / E80) in so preko tunela Sozina, poimenovanega po naselju Sozina povezana s Podgorico in notranjo Črno goro. V naselju je tudi železniško postajališče na progi Beograd - Bar. Zaradi enostavnosti dostopa, skupaj s peščeno plažo, so Sutomore postale zelo priljubljena destinacija. Vendar je veliko število turistov v kombinaciji z neformalnim in spontanim gradbenim razcvetom ter pomanjkanjem urbanističnega načrtovanja prispevalo h kroničnim prometnim zastojem. Ker tranzitni promet od notranjosti Črne gore in Podgorice do Bara poteka naravnost skozi mesto, so prometni zastoji in prenatrpane ulice v poletnih mesecih nekaj povsem vsakdanjega.

Najbližji mednarodni letališči sta v Podgorici in v Tivtu.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

  • [[1]] Uradna spletna stran Sutomore

Viri in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. Р E П У Б Л И К А Ц Р Н A Г O Р A, Завод за статистику: Попис становништва, домаћинстава и станова у 2003; (Подгорица, септембар 2005).
  2. Башић, Иво (1911). Цетињски вјесник, Спич и Спичани, број 87, укуцати бр. стр. 2 и 3, бр.88, бр.89. Цетиње. 
  3. Р E П У Б Л И К А Ц Р Н A Г O Р A, Завод за статистику: Попис становништва, домаћинстава и станова у 2003; (Подгорица, септембар 2005).
  4. Становништво, национална или етничка припадност, подаци по насељима. Подгорица: Републички завод за статистику. september 2004. ISBN 978-86-84433-00-0. 

Glej tudi[uredi | uredi kodo]