Upravna delitev Črne gore
Upravna razdelitev Črne gore je upravno-prostorska razdelitev države Črne gore, kakor je obstajala v zgodovini.
Črna gora je razdeljena na občine, (črnogorsko opština), brez hierarhično višjih prostorskih enot. Danes obsega 22 občin:
| Andrijevica | Bar | Berane |
| Bijelo Polje | Budva | Cetinje |
| Danilovgrad | Herceg Novi | Kolašin |
| Kotor | Mojkovac | Nikšić |
| Petnjica | Plav | Plužine |
| Pljevlja | Podgorica | Rožaje |
| Šavnik | Tivat | Ulcinj |
| Žabljak |
Najmlajša občina je Petnjica, ponovno ustanovljena 2013.[1], po tem, ko je bila ukinjena leta 1957.[2]
Kotarji[uredi | uredi kodo]
V Socialistični Republiki Črni gori so obstajali tudi kotarji (črnog. srez).
Sedeži teh upravni enot so bili: Cetinje, Ivangrad (danes Berane), Nikšić, Pljevlja in Titograd (danes Podgorica).
Kotarji so bili ukinjeni z Zakonom o osnovama društvenog i političkog uređenja Narodne Republike Crne Gore 22. julija 1957 in prenehali obstajati 1. januarja 1958.
Zgodovina ustroja[uredi | uredi kodo]
V času Kraljevine Črne gore je obstajalo 10 regij (črnog. oblast) in 56 kapetanij (1910).
Do leta 1921 so obstajali tudi okraji, kot nižji nivo razdelitve regije.
V začetku druge svetovne vojne je na področjih pod nadzorom Zemaljskog antifašističkog vijeća narodnog oslobođenja Crne Gore i Boke in partizanov obstajalo tudi 20 vaških ter 15 občinskih narodnoosvobodilnih odborov (NOO), ki so delovali v ilegali. Državljanske spore so reševali na prvi stopnji vaški NOO-i, njihova odločitev pa je bila izvršna, če vrednost spora ni presegala 3000 italijanskih lir. Izvršna telesa NOO-ja so bila pretežno sestavljena iz članov Komunistične partije Jugoslavije, ki se je v tistem času zavzemala za ustanovitev Črne Gore kot suverene federalne države v sklopu Demokratične Federativne Jugoslavije.
V Beranamih je bil 21. julija 1941 osnovan prvi narodnoosvobodilni odbor v Novi Jugoslaviji in Črni gori. Prvi predsednik odbora je bil Aleksandar Bojović.[3]
V začetku aprila 1944 v Črni gori obstaja 11 regijskih, 50 občinskih in nekaj sto vaških NOO, pa še nekaj regijskih in občinskih NOO, ki so v ilegali delovali na zasedem območju.
Po vojni so obstajali mestni, občinski in regijski NOO-i. Število se je na osnovi Zakona o područjima srezova i opština u NR Crnoj Gori (Službeni list NR Crne Gore«, br. 16 od 9. srpnja 1955) zmanjševal do prenehanja delovanja regij (1. januarja 1958.), mestni NOO-ji pa so se preoblikovali v mestne skupnosti, njihovo število pa se je povečevalo.
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ www.vijesti.me, "Skupština je odlučila da Petnjica bude opština, kako je predviđeno izmjenama Zakona o teritorijalnoj organizaciji. ", Dražen Đurašković, objavljeno 28. svibnja 2013., pristupljeno 4. srpnja 2013.
- ↑ www.pobjeda.me. Nezadostno utemeljena ob reformi lokalne samouprave iz leta 1957, je občina Petnjica, čeprav v nasprotju z voljo prebivalcev, ukinjena in administrativno pripojena k občini Berane. objavljeno 28. svibnja 2013., pristupljeno 4. srpnja 2013.
- ↑ Petešić, Ćiril; Bilandžić, Dušan (predgovor) Katoličko svećenstvo u NOB-u : 1941-1945., Vjesnikova press agencija – VPA & ČGP Delo, OOUR Globus, Zagreb, 1982., str. 25.
Literatura[uredi | uredi kodo]
- Lejlić, Šemsudin. Društveno-ekonomski položaj opštine u političkom sistemu Jugoslavije : doktorska disertacija, Univerzitet u Sarajevu, Fakultet političkih nauka „Veljko Vlahović“, Sarajevo, 1977., COBISS.BH 1119238, COBISS.CG 1119238
- Šećković, Damjan. Opština – samoupravna i osnovna društveno-politička zajednica, Centar za marksističko obrazovanje Opštinske konferencije Saveza komunista, Titograd, 1982., COBISS.CG 726797
- Zakon o uređenju varoškijeh opština : sa Pravilnikom varoškijeh opština, 2. izd., Kr. cr. državna štamparija, Cetinje, 1914., COBISS.CG 2246160
- Đorđević, Vesna (prir.) Pregled promena administrativno-teritorijalne podele kod opština : 1991-2002, Savezni zavod za statistiku, Beograd, 2002., ISBN 86-7479-050-X, COBISS.CG 10446864