Upravna delitev Črne gore

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search

Upravna razdelitev Črne gore je upravno-prostorska razdelitev države Črne gore, kakor je obstajala v zgodovini.

Črna gora je razdeljena na občine, (črnogorsko opština), brez hierarhično višjih prostorskih enot. Danes obsega 22 občin:

Zemljevid upravne razdelitve Črne gore
Andrijevica Bar Berane
Bijelo Polje Budva Cetinje
Danilovgrad Herceg Novi Kolašin
Kotor Mojkovac Nikšić
Petnjica Plav Plužine
Pljevlja Podgorica Rožaje
Šavnik Tivat Ulcinj
Žabljak

Najmlajša občina je Petnjica, ponovno ustanovljena 2013.[1], po tem, ko je bila ukinjena leta 1957.[2]

Kotarji[uredi | uredi kodo]

Črnogorski kotarji (1957)

V Socialistični Republiki Črni gori so obstajali tudi kotarji (črnog. srez).

Sedeži teh upravni enot so bili: Cetinje, Ivangrad (danes Berane), Nikšić, Pljevlja in Titograd (danes Podgorica).

Kotarji so bili ukinjeni z Zakonom o osnovama društvenog i političkog uređenja Narodne Republike Crne Gore 22. julija 1957 in prenehali obstajati 1. januarja 1958.

Zgodovina ustroja[uredi | uredi kodo]

V času Kraljevine Črne gore je obstajalo 10 regij (črnog. oblast) in 56 kapetanij (1910).

Do leta 1921 so obstajali tudi okraji, kot nižji nivo razdelitve regije.

V začetku druge svetovne vojne je na področjih pod nadzorom Zemaljskog antifašističkog vijeća narodnog oslobođenja Crne Gore i Boke in partizanov obstajalo tudi 20 vaških ter 15 občinskih narodnoosvobodilnih odborov (NOO), ki so delovali v ilegali. Državljanske spore so reševali na prvi stopnji vaški NOO-i, njihova odločitev pa je bila izvršna, če vrednost spora ni presegala 3000 italijanskih lir. Izvršna telesa NOO-ja so bila pretežno sestavljena iz članov Komunistične partije Jugoslavije, ki se je v tistem času zavzemala za ustanovitev Črne Gore kot suverene federalne države v sklopu Demokratične Federativne Jugoslavije.

V Beranamih je bil 21. julija 1941 osnovan prvi narodnoosvobodilni odbor v Novi Jugoslaviji in Črni gori. Prvi predsednik odbora je bil Aleksandar Bojović.[3]

V začetku aprila 1944 v Črni gori obstaja 11 regijskih, 50 občinskih in nekaj sto vaških NOO, pa še nekaj regijskih in občinskih NOO, ki so v ilegali delovali na zasedem območju.

Po vojni so obstajali mestni, občinski in regijski NOO-i. Število se je na osnovi Zakona o područjima srezova i opština u NR Crnoj Gori (Službeni list NR Crne Gore«, br. 16 od 9. srpnja 1955) zmanjševal do prenehanja delovanja regij (1. januarja 1958.), mestni NOO-ji pa so se preoblikovali v mestne skupnosti, njihovo število pa se je povečevalo.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ www.vijesti.me, "Skupština je odlučila da Petnjica bude opština, kako je predviđeno izmjenama Zakona o teritorijalnoj organizaciji. ", Dražen Đurašković, objavljeno 28. svibnja 2013., pristupljeno 4. srpnja 2013.
  2. ^ www.pobjeda.me. Nezadostno utemeljena ob reformi lokalne samouprave iz leta 1957, je občina Petnjica, čeprav v nasprotju z voljo prebivalcev, ukinjena in administrativno pripojena k občini Berane. objavljeno 28. svibnja 2013., pristupljeno 4. srpnja 2013.
  3. ^ Petešić, Ćiril; Bilandžić, Dušan (predgovor) Katoličko svećenstvo u NOB-u : 1941-1945., Vjesnikova press agencija – VPA & ČGP Delo, OOUR Globus, Zagreb, 1982., str. 25.

Literatura[uredi | uredi kodo]

  • Lejlić, Šemsudin. Društveno-ekonomski položaj opštine u političkom sistemu Jugoslavije : doktorska disertacija, Univerzitet u Sarajevu, Fakultet političkih nauka „Veljko Vlahović“, Sarajevo, 1977., COBISS.BH 1119238, COBISS.CG 1119238
  • Šećković, Damjan. Opština – samoupravna i osnovna društveno-politička zajednica, Centar za marksističko obrazovanje Opštinske konferencije Saveza komunista, Titograd, 1982., COBISS.CG 726797
  • Zakon o uređenju varoškijeh opština : sa Pravilnikom varoškijeh opština, 2. izd., Kr. cr. državna štamparija, Cetinje, 1914., COBISS.CG 2246160
  • Đorđević, Vesna (prir.) Pregled promena administrativno-teritorijalne podele kod opština : 1991-2002, Savezni zavod za statistiku, Beograd, 2002., ISBN 86-7479-050-X, COBISS.CG 10446864