Pojdi na vsebino

Strašničin mravljiščar

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Strašničnin mravljiščar

Ohranitveno stanje taksona
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Animalia (živali)
Deblo: Arthropoda (členonožci)
Razred: Insecta (žuželke)
Red: Lepidoptera (metulji)
Družina: Lycaenidae (modrini)
Rod: Phengaris
Vrsta: P. teleius
Znanstveno ime
Phengaris teleius
(Bergsträsser, 1779)
Razširjenost
Razširjenost
Sinonimi
  • Glaucopsyche teleius
  • Maculinea teleius (Bergsträsser, 1779)
  • Papilio teleius Bergsträsser, [1779]
  • Papilio diomedes Rottemburg, 1775 (praeocc).
  • Papilio telegonus Bergsträsser, [1779]
  • Papilio arctophylas Bergsträsser, [1779]
  • Papilio arctophonus Bergsträsser, [1779]
  • Papilio euphemus Hübner, 1800
  • Lycaena obscurata Staudinger, 1887
  • Lycaena splendens Kohzantshikov, 1924
  • Maculinea teleius Verity, 1943: 144
  • Maculinea beleius [sic], D'Abrera, 1993
  • Phengaris teleius (Bergsträsser), Fric et al, 2007

Strašničin mravljiščar (znanstveno ime Phengaris teleius) je metulj iz družine modrinov, ki je razširjen tudi v Sloveniji.

Odrasel metulj ima razpon kril med 33 in 37 mm, samci in samice pa so približno enako veliki. Metulji počivajo skoraj izključno na zdravilni strašnici, ko se vznemirijo pa nikoli ne odletijo dlje kot le do naslednje rastline, kjer se ponovno umirijo. Počivajo vedno z zloženimi krili. Letajo v juliju in avgustu.[2] Zgornja stran kril samcev je sinjemodre barve, ima do 2 mm širok temen rob in vidne žile. Na osrednjem delu kril so okrogle do ovalne črne pike, po zunanjem robu kril pa poteka izrazit bel pas približno 1 mm dolgih resic. Spodnja stran kril je sivorjava, na ploskvi pa so jasno vidne belo obrobljene črne okrogle pege. V medžilnih prostorih tik ob robovih kril so še manjše pege. Samice imajo podobno spodnjo stran kril, zgornja stran pa je malo temnejše modre barve s širšim temnim robom in ima še bolj poudarjene temne žile.[3] Mlade gosenice so škrlatno rjave barve s črno glavo.

Biologija in ekologija

[uredi | uredi kodo]

Samica izleže po eno okroglo jajčece z vdrtim vrhom izključno v cvetno glavico zdravilne strašnice (Sanguisorba officinalis). Po 7 do 10 dneh se iz jajčeca izleže gosenica, ki se zavrta v cvet in se tam prehranjuje z razvijajočimi se semeni,[3] nato pa se spusti na tla in začne oddajati poseben feromon, podoben tistemu, ki ga oddajajo ličinke rdečih in gmajniških vozlastih mravelj.[4] Mravlje delavke gosenico odnesejo v mravljišče, kjer se ta nato hrani z mravljim zarodom. Hladno obdobje leta gosenica v mravljišču hibernira, po približno 10 mesecih, nekje v mesecu juniju, pa se gosenice v mravljiščih zabubijo. V juliju ali avgustu se prelevijo v odrasle metulje, ki morajo hitro zapustiti mravljišče, da ga mravlje ne ubijejo.[3]

Razširjenost

[uredi | uredi kodo]

Strašničin mravljiščar je palearktična vrsta, ki je razširjena v Avstriji, Sloveniji, Hrvaški, Češki, Franciji, Gruziji, Nemčiji, Madžarski, Italiji, Japonski, Kazahstanu, Mongoliji, Nizozemski, Poljski, Romuniji, Rusiji, severni Srbiji,[5] Španiji, Švici in Ukrajini.

Podvrste

[uredi | uredi kodo]

Priznanih je šest podvrst strašničinega mravljiščarja.

Reference

[uredi | uredi kodo]
  1. World Conservation Monitoring Centre (1996). »Phengaris teleius«. Rdeči seznam ogroženih vrst IUCN. Verzija 2017-3. Svetovna zveza za varstvo narave.
  2. Seitz, A., ur. (1909). Die Großschmetterlinge des palaearktischen Faunengebietes, Die palaearktischen Tagfalter. Zv. Band 1: Abt. 1.
  3. 3,0 3,1 3,2 »Mravljiščarji Slovenije« (PDF). Center za kartografijo favne in flore. 2006. Pridobljeno 25. aprila 2018.
  4. Tartally, A.; Varga, Z. (2008). »Host ant use of Maculinea teleius in the Carpathian Basin (Lepidoptera: Lycaenidae)«. Acta Zoologica Academiae Scientiarum Hungaricae. Zv. 54, št. 3. str. 257–268.
  5. Popović, Miloš; Radaković, Miloš; Đurđević, Aca; Franeta, Filip; Verovnik, Rudi (2014). »Distribution and threats of Phengaris teleius (Lepidoptera: Lycaenidae) in northern Serbia«. Acta Zoologica Academiae Scientiarum Hungaricae. Zv. 60, št. 2. str. 173–183.