Rdeča vozlasta mravlja
| Rdeča vozlasta mravlja | |
|---|---|
 | |
| delavka | |
| Znanstvena klasifikacija | |
| Kraljestvo: | Animalia (živali) |
| Deblo: | Arthropoda (členonožci) |
| Razred: | Insecta (žuželke) |
| Red: | Hymenoptera (kožekrilci) |
| Družina: | Formicidae (mravlje) |
| Poddružina: | |
| Pleme: | |
| Rod: | |
| Vrsta: | M. rubra |
| Dvočlensko ime | |
| Myrmica rubra | |
Rdeča vozlasta mravlja (znanstveno ime Myrmica rubra) je vrsta mravelj, ki je razširjena po celotni Evropi, pa tudi po delih Severne Amerike in Azije.[1] Prisotna je tudi v Sloveniji.
Opis
[uredi | uredi kodo]Rdeča vozlasta mravlja ima rdeče obarvano telo z nekoliko temnejšo glavo. Gnezda si ustvarijo pod kamni, podrtimi drevesi in v zemlji, kjer ustvarijo kolonijo. Gre za agresivno vrsto mravelj, ki napada z grizenjem, nima pa sposobnosti brizganja mravljinčne kisline, kot to lahko storijo mravlje iz rodu Formica.[2]
Delavke so rumenkasto rjave barve, dolge od 3,5 do 5,5 mm.[3] Imajo gladek in sijoč čelni trikotnik in subspinalna področja; dolga in vitka antenalna stebla.[3] |Matice so podobne delavkam z večjim prsnim košem za shranjevanje mišic kril. Običajno so dolge od 5,5 do 7,0 mm.[3] Čeprav je to še vedno nekoliko neznano, velja, da obstaja še ena reproduktivna oblika, imenovana mikrorubra, za katero so prej verjeli, da je družbeni parazit M. rubra.[4] Te matice so manjše velikosti in so bolj primerljive z delavkami. Samci imajo temnejšo barvo telesa v primerjavi z maticami in delavkami. Na golenicah in tarzah členonožcev imajo dolge štrleče dlake, zato jih je to najlažji način, da jih ločite od M. ruginodis.[3]
Obnašanje
[uredi | uredi kodo]Kolonije te mravlje imajo poligino obliko in lahko vključujejo do sto matic na gnezdo.[5] Te matice se bodo po poročnem letu zbrale, oblikovale gnezdo in vanj odložile jajca. Vrsta je tudi polidomna, z veliko gnezdišči na posamezno kolonijo.[1] Matice lahko živijo do petnajst let. Svatbeni leti običajno potekajo od konca julija do sredine avgusta v Evropi. Na stotine mladih matic in samcev se povzpne v zrak, da se parijo. Nato samci poginejo in matice odvržejo krila, da ustvarijo novo kolonijo. Pri tej vrsti, kjer živi v Severni Ameriki, še niso opazili svatbenih letov,[6] pa so bili paritveni roji samo samcev zabeleženi na [nova Funlandija|[Novi Fundlandiji]].[7]
Poleg običajnih matic (makrogin) ima M. rubra tudi mikrogino kasto. Te matice so manjše v primerjavi z makrogino in so prej veljale za drugo vrsto socialni parazit (M. microrubre). Novejše analize DNK kažejo, da si delijo genski sklad z makrogino in zato niso drugačna vrsta.[4] Čeprav vloge teh mikrogin še niso povsem razumljene, jih pogosto najdemo v gnezdih z običajnimi maticami in velja, da gre za obliko intraspecifičnega parazitizma, kjer je mikrogina socialni parazit večje makrogine.[8][9]Mikrogine so znane tudi kot alternativna reproduktivna morf in so ustanovile lastne kolonije.[8]
Mravlje raziskujejo okolico svojega gnezda in iščejo materiale, tako rastlinske kot živalske, za hranjenje svojih kolonij. Ko pogrebniki najdejo trupla, jih poberejo in hitro odnesejo stran od gnezda do 3 m stran. Lokacije izbirajo naključno, zato ta vrsta ne ustvarja pokopališč.[10]
Reference
[uredi | uredi kodo]- 1 2 »European fire ant«. Featured Creatures. University of Florida/Institute of Food and Agricultural Sciences. Pridobljeno 25. junija 2008.
- ↑ »Myrmica rubra (insect)«. issg.org. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20. oktobra 2007. Pridobljeno 25. junija 2008.
- 1 2 3 4 Collingwood (1. junij 1979). The Formicidae (Hymenoptera) of Fennoscandia and Denmark. BRILL. doi:10.1163/9789004273337. ISBN 978-87-87491-28-0.
- 1 2 STEINER, F. M.; SCHLICK-STEINER, B. C.; KONRAD, H.; MODER, K.; CHRISTIAN, E.; SEIFERT, B.; CROZIER, R. H.; STAUFFER, C.; BUSCHINGER, A. (Maj 2006). »No sympatric speciation here: multiple data sources show that the ant Myrmica microrubra is not a separate species but an alternate reproductive morph of Myrmica rubra«. Journal of Evolutionary Biology. 19 (3): 777–787. doi:10.1111/j.1420-9101.2005.01053.x. ISSN 1010-061X. PMID 16674574. S2CID 18629692.
- ↑ »Species of ant«. antnest.co.uk. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 5. julija 2008. Pridobljeno 25. junija 2008.
- ↑ Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka
<ref>; sklici, poimenovaniEvropska ognjena mravlja, ne vsebujejo besedila (glej stran pomoči). - ↑ »Myrmecol. News 16: 31-34«. myrmecologicalnews.org. Pridobljeno 14. marca 2019.
- 1 2 Schär, S.; Nash, D. R. (16. september 2014). »Evidence that microgynes ofMyrmica rubraants are social parasites that attack old host colonies«. Journal of Evolutionary Biology. 27 (11): 2396–2407. doi:10.1111/jeb.12482. ISSN 1010-061X. PMID 25226873. S2CID 206047511.
- ↑ Leppänen, Jenni; Seppä, Perttu; Vepsäläinen, Kari; Savolainen, Riitta (20. april 2015). »Genetic divergence between the sympatric queen morphs of the ant Myrmica rubra«. Molecular Ecology. 24 (10): 2463–2476. Bibcode:2015MolEc..24.2463L. doi:10.1111/mec.13170. ISSN 0962-1083. PMID 25809499. S2CID 23105373.
- ↑ Diez, Lise; Deneubourg, Jean-Louis; Detrain, Claire (Oktober 2012). »Social prophylaxis through distant corpse removal in ants«. Naturwissenschaften (v angleščini). 99 (10): 833–842. Bibcode:2012NW.....99..833D. doi:10.1007/s00114-012-0965-6. ISSN 0028-1042. PMID 22955492. S2CID 253635861.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]
