Stolnica v Salisburyju
| Stolnica v Salisburyju Salisbury Cathedral | |
|---|---|
| Stolna cerkev Marijinega vnebovzetja | |
 | |
| 51°3′54″N 1°47′53″W / 51.06500°N 1.79806°WKoordinati: 51°3′54″N 1°47′53″W / 51.06500°N 1.79806°W | |
| Kraj | Salisbury, Wiltshire |
| Država | Anglija |
| Verska skupnost | Anglikanska cerkev |
| Prejšnja verska s. | Rimokatoliška |
| Spletna stran | www.salisburycathedral.org.uk |
| Arhitektura | |
| Prejšnje stolnice | 2 |
| Arhitekt | škof Richard Poore, Elias of Dereham |
| Slog | Zgodnja angleška gotika |
| Čas gradnje | 1220–1320 |
| Lastnosti | |
| Dolžina | 134,7 m (442 ft) |
| Višina prezbiterija | 25,6 m |
| Št. zvonikov | 1 |
| Višina zvonika | 63,8 m (209 ft) (without spire) |
| Št. zvonikov | 1 |
| Višina zvonika | 123 m (404 ft) |
| Uprava | |
| Škofija | Salisbury (od 1220) |
| Cerkvena pokrajina | Canterbury |
| Vodstvo | |
| Škof | Nick Holtam |
| Dekan | June Osborne |
| Precentor | Tom Clammer |
| Canon Chancellor | Ed Probert |
| Canon Treasurer | Dame Sarah Mullally |
| Laiki | |
| Organist | David Halls |
| Chapter clerk | Katrine Sporle |
| Lay member(s) of chapter | Jane Barker Luke March Lydia Brown Eugenie Turton |
Stolnica v Salisburyju , uradno znana kot Stolna cerkev Marijinega vnebovzetja, je anglikanska stolnica v Salisbury v Angliji in eden vodilnih primerov zgodnje angleške arhitekture. Glavni del stolnice je bil končan v samo 38 letih, med letoma 1220 - 1258.
Stolnica ima najvišji zvonik v Združenem kraljestvu (123 m). Obiskovalci se lahko na stolp tudi povzpnejo, kjer se vidi notranjost votlega zvonika, s svojim starodavnim lesenim ostrešjem. Stolnica ima tudi največji križni hodnik in največje zaprto območje imenovano cathedral close v Veliki Britaniji (320.000 m2). Vsebuje najstarejšo še delujočo uro na svetu iz leta 1386 in ima najbolje ohranjeno od štirih izvirnih izvodov Magna Carta (vsi štirje originalni izvodi so v Angliji). [1] Leta 2008 je stolnica praznovala 750. obletnico posvetitve. [2]
Stolnica je matična cerkev škofije Salisbury in sedež škofa.
Zgodovina[uredi | uredi kodo]
Kot odziv na slabšanje odnosov med duhovščino in vojsko v stolnici v Old Sarumu, je bila sprejeta odločitev, da se stolnico in škofijo prestavi v Salisbury. Odločitev je prišla po dogovoru med škofom Richardom Poorejem in bogatašem ki je daroval zemljišče. Nova stolnica je bila plačana iz donacij predvsem iz kanonikov in župnikov jugovzhodne Anglije, ki so bili pozvani, da prispevajo določen letni znesek, dokler ni bila končana. Legenda pravi, da je škof Old Saruma izstrelil puščico v smeri, kjer naj bi zgradili stolnico, a puščica je zadela jelena, ki je umrl na kraju, kjer je zdaj stolnica v Salisburyju. Stolnica naj bi prav tako stala na liniji Old Sarum in Stonehenge, ley linija, pomembna linija, ki v Angliji povezuje številne kraje geografskega in zgodovinskega pomena, kot so antični spomeniki in megaliti, naravni grebeni, vrhovi in vodnih viri.
Temeljni kamen je bil položen 28. april 1220. Veliko materiala za stolnico prišlo iz kamnolomov v Teffont Evias. Zaradi visokih vodostajev talne vode na novi lokaciji, je bila stolnica zgrajena na samo štirih plitvih temeljih visokih 46 cm, gramozni blazini in na lesenih butarah. Leta 1258 je bila končana glavna ladja, transepta in kor. Zahodna fasada je bil gotova do leta 1265. Križni hodnik in kapiteljska dvorana so bili zaključeni okoli 1280. Ker je bila večina stolnice zgrajena v samo 38 letih, je le v enem samem slogu, zgodnji angleški gotiki.
Kasneje zgrajeni večji deli so bili križni hodnik, kapiteljska dvorana, stolp in zvonik, ki je 123 m visok in prevladujejo na nebu že od leta 1320. Čeprav je zvonik najbolj impresivna značilnost stolnice, se je izkazal za problematičnega. Skupaj s stolpom je 6.500 ton. Brez dodatka opornikov, opornih lokov in železnih sider v več naslednjih stoletjih, bi utrpel usodo podobnih zvonikov, ki so se zrušili. Veliki podporni stebri na vogalih zvonika so videti na notranji strani. Okrepitve reber nad križiščem ladij, ki jih je leta 1668 zasnoval Christopher Wren, so ustavile nadaljnje deformacije. Tramovi so bili skriti pod strop, nameščeni pod svetlobno nadstropje stolpa. [3] Bistvene spremembe stolnice je izdelal arhitekt James Wyatt leta 1790, vključno z zamenjavo originalne korne pregrade in rušenje zvonika, ki je stal približno 100 m severozahodno od glavne stavbe. Salisbury je ena od le treh angleških stolnic, ki nima obroča zvonov, ostali sta stolnici v Norwichu in Elyu.
Kapiteljska dvorana in Magna Carta[uredi | uredi kodo]
Kapiteljska dvorana je znana po svoji osmerokotni obliki, tankem osrednjem stebru in dekorativnem srednjeveškem frizu. Preuredil jo je William Burges v letih 1855-9. Krožni friz v notranjosti nad sedilijami kaže prizore in zgodbe iz knjige Geneze in Eksodusa, vključno Adama in Evo, Noeta, babilonski stolp in Abrahama, Izaka in Jakoba. Kapiteljska dvorana kaže tudi najbolje ohranjen originalni izvod Magna Carta. Ta kopija je prišla v Salisbury, ker je Elias iz Derehama, ki je bil prisoten na Runnymede leta 1215, dobil nalogo, da distribuira nekatere izvirnike. Elias je kasneje postal kanonik v Salisburyju in nadzoroval gradnjo stolnice.
Zahodna fasada[uredi | uredi kodo]
Zahodna fasada je sestavljena iz dveh stolpičev na vsakem koncu, z dvema navznoter pomaknjenima stenama in opornikoma bliže središčni črti, ki podpirata veliko osrednje trojno okno. Stopnje stolpičev so prekrite z različno oblikovanim okrasjem in kipi, osrednji del je zaključen z zatrepom, ki vsebuje štiri lancetna okna, dvema okroglima oknoma v obliki štiriperesne deteljice nad katerima je mandorla, ki vsebuje Kristusa kralja. Levo in desno od gavnih vrat sta dve niši in dvoje manjših vrat. Celota je bogato okrašena s štiri in triperesnimi motivi, stebri in pasovi ščitov. Zahodna fasada je skoraj zagotovo zgrajena v istem času kot stolnica. To je razvidno iz načina, kako okna sovpadajo z notranjimi prostori. Celotna fasada je približno 33 metrov visoka in široka.
Na fasadi je več kot 130 plitvih niš različnih velikosti, 73 od teh vsebuje kip. Linija niš je raztegnjena okrog stolpičev na severni, južni in vzhodni fasadi. Obstaja pet ravni niš (brez Mandorle), ki kažejo od vrha navzdol: angele in nadangele, patriarhe stare zaveze, apostole in evangeliste, mučence, zdravnike in filozofe in na nižji ravni kralje, duhovnike in pomembne ljudi povezane s stolnico. Večina kipov je bila dodana sredi 19. stoletja, sedem jih je iz 14. stoletja, več so jih namestili v zadnjem desetletju.
Ura[uredi | uredi kodo]
Ura v stolnici je iz leta okoli 1386 in je menda najstarejša še delujoča moderna ura na svetu. Ura nima obraza, ker so vse ure tistega časa zadonele uro na zvon. Prvotno se je nahajala v zvoniku, ki je bil porušen leta 1792. Po tem so jo preselili v stolp v stolnici, kjer je bila v uporabi do leta 1884. Ura je bila nato uskladiščena in pozabljen, dokler ni bila odkrita leta 1929, v mansardi stolnice. Obnovili so jo in ponovno deluje od leta 1956. Leta 2007 so jo začeli ponovno obnovljati.
V umetnosti, literaturi in filmu[uredi | uredi kodo]
Stolnico je naslikal slavni slikarja John Constable. Pogled upodobljen na slikah se je zelo malo spremenil skoraj dve stoletji.
Stolnica je tudi predmet romana Spire, William Golding, ki se ukvarja z izmišljenim dekanom Jocelinom, ki omogoča gradnjo zvonika kot njegovo življenjsko delo.
V Edwarda Rutherfurda zgodovinskem romanu Sarum se pripoved ukvarja s poselitvijo na območju Salisburyja od prazgodovinskih časov po zadnji ledeni dobi, do moderne dobe.,Gradnja stolnice same, znamenitim stolpom, zvonikom in kapiteljsko dvorano so vse pomembne točke v romanu, ki se zlije z zgodovinskimi znaki in izmišljeno naravo.
Stolnica je omenil avtor Ken Follett kot enega od dveh modelov za fiktivno Kingsbridge stolnico v svojem zgodovinskem romanu The Pillars of the Earth. Bila je uporabljena tudi nekateri zunanji posnetki v mini seriji 2010, ki temelji na Follettovi knjigi..
Stolnica je bila ozadje za leta 2005 posneto BBC televizijsko dramo Mr. Harvey Lights a Candle, scenarij Rhidian Brook in režija Susanna White.
Kevin McCloud je splezal na stolnico v svojem programu, imenovanem Don't Look Down! (Ne glej dol!), v katerem se je povzpel na visoke strukture, da bi premagal strah pred višino.
Stolnica je bila predmet Channel 4 Time Team, ki je bil prvič predvajan 8. februarja 2009.
Nagrobniki[uredi | uredi kodo]
Med ljudmi, pokopanimi v stolnici, je najbolj znan Sir Edward Heath (1916-2005), ki je služil kot predsednik vlade Združenega kraljestva v letih 1970-1974 in kot poslanec 1950-2001, in ki je živel v bližini stolnice zadnjih dvajset let svojega življenja. Ostali nagrobniki so:
|
|
Orgle[uredi | uredi kodo]
V stolnici so trenutno orgle zgrajene leta 1877 (Henry Willis & Sons). Sir Walter Alcock, ki je bil organist stolnice iz leta 1916 je strogo nadziral obnovo znamenitih orgel.
Zgodnejše orgle darilo kralja Jurija III., so bile nameščene na vrhu kamnite korne pregrade, ki ločuje kor od ladje. Kasneje so jih preselili v cerkev sv. Tomaža (St Thomas's Church).
Stolni stražnik[uredi | uredi kodo]
Stolnica je prvotno zaposlovala pet stolnih stražnikov (znani kot Close Constables). Njihove naloge so se pretežno nanašale na vzdrževanje javnega reda in miru v bližini stolnice. Zadnji so bili odpuščeni v letu 2010 kot del ukrepov za zmanjševanje stroškov in jih nadomestiti z izrazom "upravljanje prometa". Orožnika so prvič imenovali leta 1611 in je preživel do uvedbe občinskih policijskih sil leta 1835 z Zakonom o občinskih službah. Leta 1800 so dobili pooblastila, skupaj z mestnim stražnikom, za izvajanje katerega koli sodnega naloga. Pravica stolnice, da ohrani ločen nadzor, je dokončno prenehala z Zakonom o lokalni samoupravi 1888.
Galerija[uredi | uredi kodo]
Zahodna fasada
Stolnica iz severovzhoda
Pogled severozahodno
Pogled proti vzhodu
Triforj, pogled proti vzhodu
Pogled proti zahodu
Notranjost stolpa
Detajl kipov
Detajl iz zahodne fasade
Srednjeveška ura
Križni hodnik
Krstilnik - fontana
Krstilnik - fontana
Grobnica Giles of Bridporta
Krstilnik - fontana in ladja
.jpg)
Viri[uredi | uredi kodo]
- ↑ »Visitor Information, Salisbury Cathedral«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4. oktobra 2013. Pridobljeno 17. januarja 2008.
- ↑ »750th Anniversary, Salisbury Cathedral«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20. januarja 2008. Pridobljeno 17. januarja 2008.
- ↑ Salisbury, Wiltshire accessed 3 December 2010
- Evans, Sydney. Salisbury Cathedral: A reflective Guide, Michael Russell Publishing, Salisbury. 1985.
- Salisbury Cathedral, Pitkin guides 2013, ISBN 978-0-85372-931-0
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
- Official website
- Salisbury Cathedral Stained Glass website Arhivirano 2014-12-18 na Wayback Machine.
- Adrian Fletcher's Paradoxplace – Salisbury Cathedral and Magna Carta Page Arhivirano 2006-05-04 na Wayback Machine.
- Flickr images
- Salisbury official tourism website
| Splošno | |
|---|---|
| Narodne knjižnice | |
| Drugo | |
