Salisbury

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Salisbury
Novi Sarum
Stolnica v Salisburyju iz Harnham Hill
Koordinati: 51°04′26″N 1°47′37″W / 51.0740°N 1.7936°W / 51.0740; -1.7936Koordinati: 51°04′26″N 1°47′37″W / 51.0740°N 1.7936°W / 51.0740; -1.7936
Suverena država Združeno kraljestvo
Konstitutivna država Anglija
Regija South West England
Prebivalstvo (2011 stanje)
 • Skupno 40.302
Časovni pas GMT (UTC0)
 • Poletje (DST) BST (UTC+1)
Omrežna skupina 01722

Salisbury je stolno mesto v Wiltshireu, Anglija in edino mesto v grofiji. To je drugo največje naselje v grofiji s številom prebivalcev med Chippenham s 35.800 in Swindon s 209.156 prebivalci. Je redko imenovan tudi New Sarum (Novi Sarum), da se razlikuje od prvotne starejše naselbine, danes na severu mesta na Old Sarum.

Mesto se nahaja na jugovzhodu Wiltshirea, ob robu planote Salisbury. Leži ob sotočju petih rek: Nadder, Ebble, Wylye in Bourne so pritoki Avona, ki teče na južni obali v morju ob Christchurchu v Dorsetu. Železniška postaja Salisbury služi mestu in je križišče med West of England Main Line in Wessex Main Line in je regionalno križišče.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Predhodnik današnjega mesta, ki obstaja šele od leta 1220, je naselje neolitska naselbine na hribu Old Sarum, ki je postala gradišče v železni dobi. Rimljani so klicali to trdnjavo "Sorviodunum" in so utrdbo zasedli. Sasi so kraj imenovali »Searesbyrig«. Normani so zgradili grad ali »Seresberi«. Leta 1086 je zapisano v Domesday Book, da je to tisto, kar imenujemo "Salesberie".

Prva stolnica je bila zgrajen na hribu, zgradil jo je škof Sv. Osmund med letoma 1075 in 1092. Večja stavba je bila zgrajena na istem mestu okoli leta 1120. Vendar pa so slabši odnosi med duhovščino in vojsko na Old Sarum pripeljali do odločitve, da se zgradi nova stolnica drugje. V 12. stoletju je Peter Blois opisal staro cerkev kot "ujeto v stene trdnjave, kot skrinja Božja v profani hiši Baal".


Tako se je leta 1219 Richard Poore, potem škof Saruma odločil, da ustanovi novo mesto in stolnico na posestvu v svoji lasti (zmedeno znano kot Veteres Sarisberias - Old Salisbury) v dolini, na bregovih reke Avon. Leta 1220 je bilo mesto New Sarum, zdaj znano kot Salisbury, zasnovano na velikem travniku imenovanem »Myrifield«. [1]

Velika zahodna fasada stolnice v Salisburyju

Mesto, ki ima tloris v obliki mreže, se je začelo graditi leta 1220, naslednje leto pa še stolnica. Mesto se je hitro razvilo in bilo v 14. stoletju pomembno predvsem v Wiltshireu. Mestno obzidje, ki je obdajalo Close, je bilo zgrajeno v 14. stoletju.

Obzidje je imelo pet vrat; štiri so še originalna, znana kot High Street Gate, St Ane Gate, Queen's Gate in St. Nichola's Gate. Peta so nastala v 19. stoletju, da bi omogočili dostop do šole škofa Wordswortha, ki se je nahajala v notranjosti, v bližini stolnice. Blizu St. Ane Gate se nahaja soba, v kateri je skladatelj Handel napisal več del, kadar je živel tam.

Gradnjo nove stolnice je začel škof Richard Poore v letu 1221. Glavni objekt je bil končan v samo 38 letih in je mojstrovina zgodnje angleške arhitekture. Nekateri kamni, ki sestavljajo stolnico so prišli iz starega Saruma, drugi iz Chilmark Quarries, od koder so jih najverjetneje vozili na gradbišče z volovsko vprego. Obstoj številnih mlinov in žag ter jezov je verjetno preprečilo prevoz z ladjami po reki Nadder. 123 m visok zvonik ki je bil zgrajen kasneje, je najvišji zvonik v Veliki Britaniji.

Stolnica v Salisburyju je zgrajena na makadamski posteljici z nenavadno plitvimi temelji visokimi 46 cm na lesenih butarah. Lokacija naj bi bila izbrana s streljanjem puščic z Old Sarum, kar je verjetno le legenda, saj je razdalja več kot 3 km. Včasih se pojavijo trditve, da je puščica zadela belega jelena, ki je nadaljeval hojo in poginil na mestu, kjer zdaj stoji stolnica. Stolnica vsebuje najbolje ohranjen izvod (od štirih ohranjenih izvodov) Magna Carta in veliko mehansko uro, nameščeno v stolnici leta 1386 - najstarejša ohranjena mehanska ura v Veliki Britaniji.

Miljnik iz 19. st. z referenco v mesto Old Sarum

Prvotni položaj mesta na Old Sarum se ne uporablja več. Old Sarum je bil propadel mestni okraj, ukinjen leta 1832, kot v času, ko je en poslanec zastopal tri gospodinjstva.

Začetki imena Sarum so nejasna. Najverjetneje izhaja iz dejstva da so bili dokumenti napisani latinščini. Lažje je napisati Sar, kot napisati popolno besedo Saresberie. Ena od prvih znanih uporab Sarum je na pečatu bolnišnice Saint Nicholas, Salisbury, ki je bil v uporabi leta 1239. Škof Wyville (1330-1375), je bil prvi škof, ki je opisal episcopus Sarum.

Slika Minster Street, okoli 1870

Leta 1450 so izbruhnili številni nemiri istočasno, kot je Jack Cade vodil znameniti upor v Londonu. Razlogi za nemire so bili povezani. Nasilje je doseglo vrhunec z umorom škofa William Ayscough. Škof je bil ožigosan za izdajalca v vladajoči kliki in odgovoren za neobvladovanje upornikov.

Leta 1483 je izbruhnil obsežen upor proti Rihardu III. Angleškem, ki ga je vodil Henry Stafford, 2. vojvoda Buckinghamski. Upor je propadel in Buckinghama so ubili v Salisburyju, v bližini Bull's Head Inn.

V času veliki kuge v Londonu, je Karel II. preselil dvor v Close.

V času Velike revolucije, je kralj Jakob II. zbral svoje glavne sile, vsega skupaj okrog 19.000 moških, nad Salisbury, kamor je prišel 19. novembra 1688. Njegovi vojaki niso bili navdušeni za boj, veliko častnikov je dezertiralo. Njegov vrhovni poveljnik, grof Feversham je svetoval umik 23. novembra. Jakob se je vrnil v London isti dan.

V času poletnih olimpijskih iger 1948, ki so potekale v Londonu, je tek olimpijskega ognja potekal iz stadiona Wembley, kjer so se odvijale igre, preko jadralnega centra Torbay, via Slough, Basingstoke, Salisbury in Exeter.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Salisbury se nahaja v dolini. Geologija območja, tako kot velik del južnega Wiltshira in Hampshira, je v veliki meri kreda. Rek, ki tečejo skozi mesto so bile preusmerjene in skupaj s krajino uporabljene za namakanje javnih vrtov. V poletnih mesecih so zlasti priljubljeni vrtovi kraljice Elizabete, saj je voda plitva in počasi tekoča, zato dovolj varna. Blizu teh vrtov so vodni travniki, kjer se voda pod nadzorom preliva v primeru visokih vod. Zaradi nižje ležečih zemljišč, so reke nagnjene k poplavljanju, še posebej v zimskih mesecih. Zato so poti in pešpoti, ki povezuje Harnham s preostalim delom mesta, na trenutke neprehodne.

Vzrok za skrb za ljudi iz Salisbury je pomanjkanje ustreznih cest. Ni avtocest, ki bi ga povezale s pristaniščem Southampton in Bristol, tako da ves promet poteka skozi mesto.

Obstaja javno letališče v Old Sarumu in Thruxtonu blizu Andoverja.

Salisbury ima oceansko podnebje (Köppnova podnebna klasifikacija CFB), podobno kot skoraj vse Združeno kraljestvo. Najbližja Meteorološka vremenska postaja je Boscombe Down, približno 6 km severno od središča mesta. Salisbury je med najbolj sončnimi kraji v celinskih območjih v Veliki Britaniji, v povprečju ima več kot 1650 sončnih ur.

Demografija[uredi | uredi kodo]

Upravno območje Salisbury, ki izključuje nekatera predmestja kot so Laverstock, Ford, Britford, Harnham in Odstock, ima 40.302 prebivalcev ob popisu 2011. Celotno urbano območje pa 62.216 prebivalcev. Pri tem je 95,73% belcev (91,00% Britanski), 2,48% Azijcev (0,74% Indijcev, 0,41% Bangladeš, 0,40% Kitajcev), 0,45% črncev in 1,15% mešane rase.

Gospodarstvo[uredi | uredi kodo]

Poultry Cross - originalna tržnica iz 15. stoletja

Salisbury ima tržni dan ob torkih in sobotah in redno poteka od leta 1227. V 15. stoletju je imel Market Place tri oddelke. Poultry Cross za perutnino,sir in mleko so prodajali v trikotniku med HSBC banko in knjižnico. Tam je bil tudi tretji oddelek za volno in prejo. Danes obstaja še Barnwell ali Barnards kjer se prodaja govedo in druge žive živali. Le perutninski trg je delno ohranjen od leta 1852.

Leta 1226 je kralj Henrik III. izdal škofu Salisburyja listino, s katero je odobril 8 dnevno praznovanje ob prazniku Marijinega vnebovzetja (15. avgust). Skozi stoletja se je datum za sejem spreminjal, zdaj poteka na Market Place tri dni po tretjem ponedeljku v oktobru. Še vedno pa obstaja starodavni zakon, ki določa, da sejmi lahko potekajo v bližini katedrale.

Od 1833 do njene ukinitve v sredini 1980-ih, je bila Salisbury Gas Light & Coke Company, ki je skrbela za plin v mestu, eden glavnih delodajalcev. Družba je bila ustanovljena leta 1832, njen prvi predsednik je bil 3. grof Radnorski.

Stonehenge, ki je na Unescovem seznamu svetovne dediščine, leži okoli 13 km severozahodno od Salisburyja in veliko pripomore k lokalnemu gospodarstvu. Tudi staro mesto Old Sarum in prvotna stolnica pritegnejo številne obiskovalce.

Vrtovi kraljice Elizabete ob reki Avon

Prijateljska mesta[uredi | uredi kodo]

Salisbury je pobraten z:

  • Saintes, Francija, od leta 1990
  • Xanten, Nemčija, od leta 2006
  • Salisbury je tudi sestrsko mesto Salisbury v Severni Karolini in
  • Salisbury, Maryland, oba v Združenih državah Amerike

V umetnosti[uredi | uredi kodo]

  • Salisbury je original "Melchester" v romanih Thomasa Hardyja Jude Obscure (1895).
  • živahno življenje trgov Salisburyja, kot so bili leta 1842, je opisano v poglavju 5 Martin Chuzzlewit, Charlesa Dickensa.
  • fiktivna stolnica Kingsbridge v televizijski mini seriji The Pillars of the Earth (2010), ki temelji na zgodovinskem romanu z istim imenom Kena Folletta je oblikovan po stolnicah Wells in Salisbury. Končni strel serije je iz stolnice Salisbury.
  • roman Sarum Edwarda Rutherfurda opisuje zgodovino Salisburyja.
  • roman The Spire Williama Goldinga pripoveduje zgodbo o gradnji zvonika neimenovane stolnicle podobne Salisburyski.
  • serija Starbridge (šest romanov) Susan Howatch se dogaja v Cathedral City podobno Salisburyju med 1930 in 1960. Kaže različne dele verskega mišljenja in delovanja v anglikanski cerkvi.

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. ^ George Walter Prothero, The Quarterly Review, Volume 103, [http://books.google.com/books?id=9iMYdkrkLe4C&pg=PA115#v=onepage&q=&f=false online at books.google.com
  • Cameron, Kenneth 'English Place-Names'. Batsford, 1988, University of Michigan. ISBN 0-7134-5698-1, ISBN 978-0-7134-5698-1
  • Samuel, Lewis.'Lewis's Topographical dictionary of England: Volume Four'. S. Lewis, 1835, Indiana University
  • Blake, Norman Francis. Jones, Charles. University of Sheffield. Dept. of English Language. 'English Historical Linguistics: Studies In Development:Issue 3 of CECTAL Conference Papers Series, CECTAl (Sheffield)'. Centre for English Cultural Tradition and Language, University of Sheffield for the Department of English Language, University of Sheffield, 1984
  • J. Childs, The Army, James II, and the Glorious Revolution (Manchester, 1980)
  • Državna statistika [1]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]