Stolnica sv. Štefana, Dunaj

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Stolnica sv. Štefana
nemško Stephansdom
Portret
48°12′31″N 16°22′23″E / 48.2085°N 16.373°E / 48.2085; 16.373Koordinati: 48°12′31″N 16°22′23″E / 48.2085°N 16.373°E / 48.2085; 16.373
KrajDunaj
DržavaAvstrija
Verska skupnostRoman Catholic
Spletna stranwww.stephanskirche.at
www.stephansdom.at
Zgodovina
StatusKatedrala
(tudi stolnica)
Arhitektura
Funkcionalno stanjeAktivna
Slogromanski, gotski
Začetek gradnje1137
Konec gradnje1160
Lastnosti
Dolžina107 m (351 ft)
Širina70 m (230 ft)
Širina ladje389 m (1.276 ft)
Višina1.367 m (4.485 ft)
Št. zvonikov2 main
Višina zvonikaseverni: 68,3 m
južni: 136,44 m
Zvonovi23
Uprava
NadškofijaDunaj
Vodstvo
NadškofChristoph kardinal Schönborn, OP
Laiki
ZborovodjaMarkus Landerer
(Domkapellmeister)
OrganistThomas Dolezal
Ernst Wally
Konstantin Reymaier

Stolnica sv. Štefana (nemško Stephansdom) je matična cerkev Nadškofije Dunaj in sedež dunajskega nadškofa, kardinala Christopha Schönborna, OP. Današnja romanska in gotska podoba katedrale na Stephanplatzu, se je začela pojavljati po naročilu vojvode Rudolfa IV. (1339–1365). Stolnica stoji na ruševinah dveh predhodnih cerkva, od katerih je bila prva pariška zgrajena leta 1147. Velja za najpomembnejši verski objekt v Avstriji in je bila priča mnogim pomembnim dogodkom v habsburški in avstrijski zgodovini. Ima večbarvno streho in tako je postala najbolj prepoznaven simbol mesta.