Stolnica sv. Štefana, Dunaj

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Stolnica sv. Štefana
nemško Stephansdom
Portret
48°12′31″N 16°22′23″E / 48.2085°N 16.373°E / 48.2085; 16.373Koordinati: 48°12′31″N 16°22′23″E / 48.2085°N 16.373°E / 48.2085; 16.373
Kraj Dunaj
Država Avstrija
Verska skupnost Roman Catholic
Spletna stran www.stephanskirche.at
www.stephansdom.at
Zgodovina
Status Katedrala
(tudi stolnica)
Arhitektura
Funkcionalno stanje Aktivna
Slog romanski, gotski
Začetek gradnje 1137
Konec gradnje 1160
Lastnosti
Dolžina 107 m (351 ft)
Širina 70 m (230 ft)
Širina ladje 389 m (1.276 ft)
Višina 1.367 m (4.485 ft)
Št. zvonikov 2 main
Višina zvonika severni: 68,3 m
južni: 136,44 m
Zvonovi 23
Uprava
Nadškofija Dunaj
Vodstvo
Nadškof Christoph kardinal Schönborn, OP
Laiki
Zborovodja Markus Landerer
(Domkapellmeister)
Organist Thomas Dolezal
Ernst Wally
Konstantin Reymaier

Stolnica sv. Štefana (nemško Stephansdom) je matična cerkev Nadškofije Dunaj in sedež dunajskega nadškofa, kardinala Christopha Schönborna, OP. Današnja romanska in gotska podoba katedrale na Stephanplatzu, se je začela pojavljati po naročilu vojvode Rudolfa IV. (1339–1365). Stolnica stoji na ruševinah dveh predhodnih cerkva, od katerih je bila prva pariška zgrajena leta 1147. Velja za najpomembnejši verski objekt v Avstriji in je bila priča mnogim pomembnim dogodkom v habsburški in avstrijski zgodovini. Ima večbarvno streho in tako je postala najbolj prepoznaven simbol mesta.