Stalag XVIII-D

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Taborišče Stalag XVIII D
Geografski položaj v Sloveniji
Geografski položaj v Sloveniji
Geografski položaj v Sloveniji
Lokacija Melje, Maribor
Mestna občina Maribor
Koordinati 46°33′45.06″N 15°39′58.26″E / 46.5625167°N 15.6661833°E / 46.5625167; 15.6661833Koordinati: 46°33′45.06″N 15°39′58.26″E / 46.5625167°N 15.6661833°E / 46.5625167; 15.6661833
RKD št. 7622 (opis enote)[1]

Stalag XVIII-D (znan tudi pod imenom Stalag 306) je bil nemško taborišče za vojne ujetnike v bližini Maribora. Taborišče so Nemci odprli spomladi ali zgodaj poleti 1941, delovalo pa je do konca druge svetovne vojne.

Del taborišča Stalag XVIII-D naj bi bil v kompleksu carinskega skladišča v Melju, kjer naj bi bili med septembrom 1941 in marcem 1942 v nemogočih razmerah nameščeni ruski vojni ujetniki in sicer več kot 5000. Točno število smrtnih žrtev še ni znano.[2]

Julija 1941 je bilo v Stalagu XVIII-D nastanjenih okoli 4.500 vojnih ujetnikov (Britancev in pripadnikov Commonwealtha), ki so bili zajeti v Grčiji in na Kreti. V začetku leta 1942 je v taborišču izbruhnila epidemija tifusa, ki pa so jo kasneje ustavili[3].

Skozi celotno vojno so partizani iz taborišča pomagali pobegniti mnogo ujetnikom, ki so jih odpeljali v Belo krajino. Od tam so jih zavezniška letala z letališča pri vasi Otok odpeljala v Veliko Britanijo. Avgusta 1944 je iz taborišča ob pomoči partizanskih enot uspelo pobegniti 132 vojnim ujetnikom, kar je bil najbolj množičen pobeg v drugi svetovni vojni v Evropi.

Med avgustom in novembrom 1942 je bil v bližini Maribora odprto še eno taborišče, Stalag XVIII- B/Z[4].

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Več gradiva o temi Stalag XVIII-D v Wikimedijini zbirki