Seznam krajev svetovne dediščine v Nemčiji

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Lokacija območij svetovne dediščine v Nemčiji. Modre pike označujejo najdišča jam in ledenodobne umetnosti v Švabski Juri, zelene so Prazgodovinska kolišča okoli Alp, oranžne so bukovi gozdovi, sive pa najdišča Vatskega morja. Berlin, Speyer in Weimar imajo več kot eno lokacijo. Meja Rimskega cesarstva (tri ločena območja svetovne dediščine s številnimi lokacijami) na zemljevidu niso prikazana.

Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) označuje območja svetovne dediščine izjemne univerzalne vrednosti za kulturno ali naravno dediščino, ki so jih predlagale države podpisnice Unescove konvencije o svetovni dediščini, ustanovljene leta 1972.[1] Kulturno dediščino sestavljajo spomeniki (kot so arhitekturna dela, monumentalne skulpture ali napisi), skupine stavb in najdišča (vključno z arheološkimi najdišči). Naravne značilnosti (ki jih sestavljajo fizične in biološke formacije), geološke in fiziografske formacije (vključno s habitati ogroženih vrst živali in rastlin) ter naravna območja, ki so pomembna z vidika znanosti, ohranjanja ali naravne lepote, so opredeljena kot naravna dediščina.[2] Ker je bila Nemčija po drugi svetovni vojni razdeljena, sta Zahodna in Vzhodna Nemčija ločeno ratificirali konvencijo, prva 23. avgusta 1976[3] in druga 12. decembra 1988. Z združitvijo Nemčije je bila Vzhodna Nemčija razpuščena 3. oktobra 1990.[4]

Nemčija ima na seznamu 52 območij, nadaljnjih sedem pa je na poskusnem seznamu. Prvo mesto na seznamu je bila Aachenska stolnica leta 1978. Zadnji dodatek je bil leta 2023. Tri območja so naravna, 48 pa jih je uvrščenih na seznam zaradi njihovega kulturnega pomena. Nemčija ima tretje največje število območij svetovne dediščine na svetu, za Italijo in Kitajsko z 59 oziroma 57 območji.[5] Dresdenska dolina Labe, ki je bila julija 2006 uvrščena na seznam ogroženih, je bila junija 2009 nazadnje umaknjena s seznama, s čimer je postala eno od edinih treh območij na svetu, ki so bila odstranjena iz registra svetovne dediščine.[6] Kölnska stolnica je bila od leta 2006 do 2008 uvrščena na seznam ogroženih zaradi načrtov za gradnjo visokih stavb v bližini, ki bi ogrozile celovitost posesti. Devet mest je v skupni rabi z drugimi državami.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ »The World Heritage Convention«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 27. avgusta 2016. Pridobljeno 21. septembra 2010.
  2. ↑ »Convention Concerning the Protection of the World Cultural and Natural Heritage«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 1. februarja 2021. Pridobljeno 3. februarja 2021.
  3. ↑ »Germany«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 23. marca 2016. Pridobljeno 4. avgusta 2023.
  4. ↑ »States Parties«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 31. oktobra 2011. Pridobljeno 17. avgusta 2022.
  5. ↑ »World Heritage List«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 2. novembra 2020. Pridobljeno 20. decembra 2021.
  6. ↑ »Dresden Elbe Valley«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 5. septembra 2023. Pridobljeno 17. avgusta 2022.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Seznam_krajev_svetovne_dediščine_v_Nemčiji&oldid=6156311«