Protiretrovirusno zdravilo

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Protiretrovirusna zdravila so zdravila, ki delujejo proti okužbam z retrovirusi[1], zlasti virusom HIV. Kadar se uporablja kombinacija vsaj treh protiretrovirusnih zdravil, govorimo o visokoaktivnem protiretrovirusnem zdravljenju (HAART, angl. Highly active antiretroviral therapy). Terapija HAART vodi pri bolnikih, okuženih s HIV-1, do znatnega znižanja obolevnosti in smrtnosti in številni režimi HAART omogočajo skoraj popolno zavrtje podvojevanja virusa HIV-1. Dandanes je terapija HAART standardna oblika zdravljenja za bolnike z virusom HIV.[2]

Skupine protiretrovirusnih zdravil[uredi | uredi kodo]

Protiretrovirusnih zdravil je več skupin, glede na tarčo, na katero delujejo v življenjskem ciklu retrovirusa:

HAART[uredi | uredi kodo]

Bolniki običajno prejemajo v terapiji HAART kombinacijo treh protiretrovirusnih zdravil: 2 nukleozidna zaviralca reverzne transkriptaze z enim nenukleozidnim zaviralcem reverzne transkriptaze ali zaviralcem proteaze. Na ta način se običajno doseže dolgotrajen upad virusnega bremena pod zaznavne ravni.[5]

Na tržišču so že kombinirana zdravila, ki vsebuje dve ali celo tri učinkovine hkrati:

Zaščiteno ime Učinkovine Dovoljenje s strani FDA Podjetje
Combivir zidovudin + lamivudin 26. 9. 1997 GlaxoSmithKline
Trizivir abakavir + zidovudin + lamivudin 15. 11. 2000 GlaxoSmithKline
Kaletra lopinavir + ritonavir 15. 9. 2000 Abbott Laboratories
Epzicom (v ZDA)
Kivexa (v Evropi)
abakavir + lamivudin 2. 8. 2004 GlaxoSmithKline
Truvada emtricitabin + tenofovir 2. 8. 2004 Gilead Sciences
Atripla efavirenz + emtricitabin + tenofovir 12. 7. 2006 Gilead Sciences in
Bristol-Myers Squibb

Evropske smernice, ki jih izdaja EACS, priporočajo naslednje kombinacije[6]:

Kombinacijo dveh nukleoz(t)idnih zaviralcev reverzne transkriptaze:
  • emtricitabin in tenofovir

ali

  • abakavir in lamivudin
Ter kot 3. učinovino:
  • nenukleozidni zaviralec reverezne transkriptaze: efavirenz ali nevirapin

ali

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. ^ http://lsm1.amebis.si/lsmeds/novPogoj.aspx?pPogoj=protiretrovirusen, Medicinski e-slovar, vpogled: 22. 9. 2011.
  2. ^ Carr A., Coopera D. A.:Adverse effects of antiretroviral therapy, Volume 356, Issue 9239, 21. 10. 2000, 1423–1430
  3. ^ Barr SD, Smiley JR, Bushman FD (February 2008). "The interferon response inhibits HIV particle production by induction of TRIM22". V Hope, Thomas J. PLoS Pathog. 4 (2): e1000007. doi:10.1371/journal.ppat.1000007. PMC 2279259. PMID 18389079. 
  4. ^ Panacos Pharmaceuticals. "Clinical Trial: Phase 2 Safety and Efficacy Study of Bevirimat Functional Monotherapy in HIV Treatment-Experienced Patients for 2 Weeks*". ClinicalTrials.gov. Pridobljeno dne 28. 8. 2007. 
  5. ^ Neumana A. W., Liottaa D. C.: Human Immunodeficiency Viruses: Antiretroviral Agents, Encyclopedia of Virology (3. izdaja), 505–517.
  6. ^ http://www.europeanaidsclinicalsociety.org/Guidelines/index.htm, vpogled: 22. 9. 2011.