Integraza

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Zgradba cink vežoče domene integraze HIV-1 (na N-koncu encima).
Sredična domena encima integraze.
DNK vežoča domena.

Interaza je encim, ki pri določenih virusih (npr. bakteriofagih lambda in retrovirusih) sodeluje pri integraciji virusne dednine v kromosomsko DNK gostitelja. Pri tem omogoči tvorbo kovalentne vezi med gostiteljevo DNK in vstavljeno virusno DNK.[1]

Zgradba[uredi | uredi kodo]

Vse retrovirusne integraze sestojijo iz treh domen, ki so med seboj povezane s fleksibilnimi vezavnimi členi:

  • N-konec encima predstavlja cink vežočo domeno (trivijačna struktura, stabilizirana s koordinacijsko vezanim Zn2+ kationom)
  • sredična domena s katalitično vlogo
  • C-konec beljakovine predstavlja DNK vežočo domeno.[2]

Potek vstavljanja virusne DNK[uredi | uredi kodo]

Integracija virusne DNK v gostiteljevo dednino poteče v treh stopnjah:[3]
V prvi stopnji se odstranita dva nukleotida na 3'-koncu obeh verig virusne DNK. S tem se izpostavita na koncih verige DNK dve 3'-hidroksilni skupini, ki se lahko nadalje povežeta z gostiteljevo DNK.
V drugi stopnji se vsaka od obeh OH-skupin na 3'-koncu poveže s fosfodiestrsko skupino gostiteljeve tarčne DNK.
Sledi še popravljalni korak, pri čemer se odcepijo odvečni, nesparjeni 5'-konci, ki ostanejo na tarčni gostiteljevi DNK, pri čemer sodelujejo drugi, celični encimi.

Integraza HIV-1[uredi | uredi kodo]

Integraza HIV-1 katalizira vgradnjo DNK virusa HIV-1 v gostiteljevo DNK, kar je pomembna stopnja v življenjskem ciklusu virusa HIV in hkrati zanimiva tarča za protiretrovirusna zdravila.[4]

Zaviralci integraze HIV-1[uredi | uredi kodo]

Prva učinkovina za zdravljenje okužbe z virusom HIV, ki spada v skupino zaviralcev integraze, je bila raltegravir. Odkritje nove skupine protiretrovirusnih zdravil, ki preprečujejo vgraditev virusnega genoma v genom gostiteljeve celice (večinoma gre za celice pomagalke) je pomenilo povsem novo prijemališče zdravljenja te okužbe. Raltegravir se je izkazal za učinkovito zdravilo, ki ga bolniki v splošnem dobro prenašajo, neželeni pojavi pa niso pogosti (driska, slabost in glavobol).[5]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ http://medical-dictionary.thefreedictionary.com/integrase, vpogled: 10. 5. 2012.
  2. ^ Lodi PJ, Ernst JA, Kuszewski J, et al. (August 1995). "Solution structure of the DNA binding domain of HIV-1 integrase". Biochemistry 34 (31): 9826–9833. doi:10.1021/bi00031a002. PMID 7632683. 
  3. ^ Craigie R.: HIV Integrase, a Brief Overview from Chemistry to Therapeutics. The Journal of Biological Chemistry,, 9. 5. 2001
  4. ^ Balasubramanian S, Rajagopalan M, Ramaswamy A.: Structural dynamics of full-length retroviral integrase: a molecular dynamics analysis. J Biomol Struct Dyn. 2012; 29 (6): 659-670.
  5. ^ Tomažič J.: Aids. December 2008, ISIS, leto XVII., št. 12, str. 53–55.