Atazanavir

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Atazanavir
Atazanavir structure.svg
Atazanavir ball-and-stick.png
Sistematično (IUPAC) ime
Metill N-[(1S)-1-{[(2S,3S)-3-hidroksi-4-[(2S)-2-[(metoksikarbonil)amino]-3,3-dimetil-N'-{[4-(piridin-2-il)fenil]metil}butanhidrazido]-1-fenilbutan-2-il]karbamoil}-2,2-dimetilpropil]karbamat
Klinični podatki
Izgovarjava/ˌæ.tə.ˈzæ.nə.vɪər/, Predloga:Respell[2]
Blagovne znamkeReyataz, Evotaz, others[1]
AHFS/Drugs.commonograph
MedlinePlusa603019
Nosečnostna
kategorija
  • AU: B2
  • ZDA: B (raziskave na živalih niso dokazale škodljivosti)
Način uporabeperoralno
Legal status
Pravni status
Farmakokinetični podatki
Biološka razpoložljivost60–68 %
Vezava na beljakovine86 %
Presnovajetra (prek CYP3A4)
Razpolovni čas6,5 h
Izločanjez blatom in sečem
Identifikatorji
Številka CAS198904-31-3
Oznaka ATCJ05AE08 (WHO)
PubChemCID 148192
DrugBankDB01072
ChemSpider130642
UNIIQZU4H47A3S
KEGGD01276
ChEBICHEBI:37924
ChEMBLCHEMBL1163
NIAID ChemDB057755
Kemični podatki
FormulaC38H52N6O7
Mol. masa704,856 g/mol

Atazanavir, na tržišču pod zaščitenim imenom Reyataz, je protivirusno zdravilo, ki se uporablja za zdravljenje in preprečevanje okužbe s HIV/aidsom. Pri zdravljenju okužbe s HIV se uporablja v kombinaciji z drugimi protivirusnimi zdravili. Za namene zaščite po izpostavitvi, torej preprečitve okužbe po izpostavljenosti viru okužbe, na primer pri vbodu z okuženo iglo, se prav tako uporablja v kombinaciji z drugimi zdravili. Uporablja se peroralno (z zaužitjem), enkrat na dan.[1]

Pogosti neželeni učinki zdravila so glavobol, slabost, zlatenica, bolečina v trebuhu, nespečnost in vročina. Med hude neželene učinke spadata izpuščaj (vključno z multiformnim eritemom) in povišan krvni sladkor. Atazanavir velja za varno zdravilo pri uporabi med nosečnostjo. Spada v skupino zaviralcev proteaz in zavira delovanje virusnega encima HIV-proteaze.[1]

Uporabo atazanavirja v klinične namene so odobrili v ZDA leta 2003.[1] Uvrščen je na seznam osnovnih zdravil Svetovne zdravstvene organizacije, ki zajema najpomembnejša zdravila, potrebna za zagotavljanje osnovne zdravstvene oskrbe.[3]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 1,2 1,3 "Atazanavir Sulfate". The American Society of Health-System Pharmacists. Pridobljeno dne 28. 12. 2016. 
  2. "Atazanavir". MedlinePlus. National Institutes of Health. 15. 10. 2012. Pridobljeno dne 3. 8. 2013. 
  3. "WHO Model List of Essential Medicines (19th List)" (PDF). World Health Organization. april 2015. Pridobljeno dne 8. 12. 2016.