Prinčevi otoki

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Prinčevi otoki
Adalar
Okraj in občina
Pogled iz zraka na štiri največje otoke
Pogled iz zraka na štiri največje otoke
Prinčevi otoki Adalar se nahaja v Turčija
Prinčevi otoki Adalar
Prinčevi otoki
Adalar
Lega Prinčevih otokov na zemljevidu Turčije
Koordinati: 40°52′N 29°06′E / 40.867°N 29.100°E / 40.867; 29.100
Država Turčija
RegijaMarmara
ProvincaIstanbul
Površina
 • Skupno11 km2
Prebivalstvo
 (2022)[1]
 • Skupno16.690
 • Gostota1.500 preb./km2
Časovni pasUTC+3 (TRT)
Poštna številka
16000
Omrežna skupina(+90) 216
Spletna stran[www.adalar.bel.tr www.adalar.bel.tr]

Prinčevi otoki, pravilno Otoki princev[dvomljivo — glej pogovorno stran] (turško Prens Adaları, grško Πριγκηπονήσια, latinizirano: Pringiponisia), uradno samo Adalar, je otočje v Marmarskem morju ob obali Carigrada, Turčija. Otoki so samostojna občina in okrožje Adalar v provinci Istanbul. Njihova površina meri 11 km2 in imajo 16.690 stalnih prebivalcev in so zato daleč najmanj poseljeno okrožje v Istanbulu.

Okrožje Adalar sestavljajo otoki Büyükada, Kınalıada, Burgazada in Heybeliada.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

V obdobju Bizantinskega cesarstva so na Prinčeve otoke izgali prince in druge člane cesarskih družin, ki so padli v nemilost. Po letu 1453 so tja izgnali tudi člani družine osmanskih sultanov, po katerih so otoki dobili svoje sedanje ime. Osmanska flota je otoke zavzela med obleganjem Konstantinopla leta 1453.

V 19. stoletju so otoki postali priljubljeno letovišče istanbulskih bogatašev. Hiše in palače iz viktorijanskega obdobja so še ohranjene na največjem izmed Prinčevih otokov. Po splošnem popisu prebivalstva Osmanskega cesarstva leta 1881/1882-1893 so imeli Prinčevi otoki (Adalar) skupno 7937 prebivalcev, od tega 5501 Grkov, 533 Armencev, 254 muslimanov, 133 katoličanov, 65 Judov, 27 latincev, 7 protestantov, 3 Bolgare in 1404 tuje državljane.[2]

Semenišče Halki, uradno Teološka šola Halki (grško: Θεολογική Σχολι Χάλκης, turško: Ortodoks Ruhban Okulu), je bilo ustanovljeno 1. oktobra 1844 na otoku Halki (turško: Heybeliada), drugem največjem izmed Prinčevih otokov.[3] Semenišče je bilo glavna teološka šola Konstantinopelskega ekumenskega patriarhata Vzhodne pravoslavne cerkve, dokler ni turški parlament leta 1971 sprejel zakona o prepovedi zasebnih visokošolskih ustanov. Teološka šola se nahaja na vrhu Hriba upanja, na mestu, kjer je bil v bizantinskem obdobju samostan Svete Trojice. Prostore šole še naprej vzdržuje samostan in jih uporabljajo za priložnostne konference.

Leta 1912 je na otokih živelo 10.250 Grkov in 670 Turkov.[4] Še v prvi polovici 20. stoletja so na vseh naseljenih otokih živele pomembne skupnosti vseh etničnih manjšin Turčije, zdaj pa prevladujejo Turki. Dediščine manjšin imajo zdaj bolj kulturni kot demografski pomen.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Otočje se nahaja v Marmornem morju pred obalo jugovzhodnega Istanbula. Od središča Istanbula je oddaljeno 13 do 25 km, od severozahoda do jugovzhoda meri 12 kilometrov.

Največji otoki so Büyükada (Veliki otok, 5,46 km2), Heybeliada (Sedelna torba, 2,4 km2), Burgazada (Trdnjava, 1,5 km2) in Kınalıada (Kana, 1,3 km2). V otočju je tudi pet manjših otokov. Najvišji hrib ima nadmorsko višino 203 m.

Podnebje na otokih je sredozemsko. Zime so nekoliko milejše kot v Istanbulu, poletja pa zaradi morja manj vroča.[5]

Podnebni podatki za Adalar
Mesec Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec Letno
Povprečna visoka temperatura °C 8.1 8.5 10.4 15.6 20.5 24.7 26.7 26.3 23.4 18.7 14.4 10.4 17.3
Povprečna dnevna temperatura °C 6.0 6.3 7.7 12.1 16.6 21.0 23.4 23.3 20.1 15.7 11.8 8.3 14.4
Povprečna nizka temperatura °C 3.9 4.1 4.9 8.6 12.7 17.2 20.0 20.2 16.7 12.8 9.2 6.2 11.4
Povprečna količina padavin mm 96 67 65 50 33 26 12 19 46 70 95 126 705
Vir: [6]

Gospodarstvo[uredi | uredi kodo]

Po podatkih iz leta 2017 so bili Prinčevi otoki po mesečnih dohodkih gospodinjstev med najbogatejšimi v Istanbulu.

Turizem

V poletnih mesecih so otoki priljubljena izletniška točka turistov iz Istanbula. Na Büyükadi je v zalivu Aja Nikola Muzej Prinčevih otokov.

Transport[uredi | uredi kodo]

Na otokih skoraj ni avtomobilskega prometa. Prevladujejo kolesa, konji in konjske vprege.

Z Istanbulom so povezani z rednimi trajektnimi linijami iz Beşiktaşa in Kabataşa na evropski obal in Bostancıja, Kadıköya, Kartala imn Maltepekja na azijski.

  • Kip Mustafa Kemala Atatürka na otoku Büyükada, največjem v otočju
    Kip Mustafa Kemala Atatürka na otoku Büyükada, največjem v otočju
  • Grška pravoslavna sirotišnica, največja lesena zgradba v Evropi in druga največja na svetu
    Grška pravoslavna sirotišnica, največja lesena zgradba v Evropi in druga največja na svetu
  • Zgodovinski Splendid Palace Hotel na Büyükadi, zgrajen leta 1908
    Zgodovinski Splendid Palace Hotel na Büyükadi, zgrajen leta 1908
  • Turška pomorska akademija, Heybeliada
    Turška pomorska akademija, Heybeliada
  • Semenišča Halki, Heybeliada
    Semenišča Halki, Heybeliada
  • Značilna osmanska hiša, Büyükada
    Značilna osmanska hiša, Büyükada
  • Trajektno pristanišče Burgazada
    Trajektno pristanišče Burgazada

Pobratena mesta[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ »Bursa (Metropolitan Province, Turkey) - Population Statistics, Charts, Map and Location«.
  2. ↑ Kemal Karpat (1985), Ottoman Population, 1830-1914, Demographic and Social Characteristics Arhivirano 10 October 2019 na Wayback Machine., The University of Wisconsin Press, str. 138-139.
  3. ↑ James Theodore Bent, ‘A Scholastic Island’. Macmillan’s Magazine, 1889, Vol. 60 (May/Oct), pp. 444–449.
  4. ↑ George Sotiriadis. An Ethnological Map Illustrating Hellenism in the Balkan Peninsula and Asia Minor, 1918.
  5. ↑ »Bitki Soğuğa ve Sıcağa Dayanıklılık«. www.mgm.gov.tr. Arhivirano iz spletišča dne 12. avgusta 2021. Pridobljeno 28. aprila 2021.
  6. ↑ »Adalar - Weather History & Climate Data - Meteostat«. meteostat.net (v angleščini). Arhivirano iz spletišča dne 4. junija 2021. Pridobljeno 4. junija 2021.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Prinčevi_otoki&oldid=6186395«