Veles, Severna Makedonija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Veles

Велес
Veles X17.jpg
Veles se nahaja v Severna Makedonija
Veles
Veles
Koordinati: 41°43′N 21°47′E / 41.717°N 21.783°E / 41.717; 21.783Koordinati: 41°43′N 21°47′E / 41.717°N 21.783°E / 41.717; 21.783
DržavaZastava Severne Makedonije Severna Makedonija
ObčinaCoat of arms of Veles Municipality.png Veles
Nadm. višina
210 m
Prebivalstvo
 (2002)[1]
 • Skupno43.716
DemonimVéleščan, Véleščanka
Časovni pasUTC+1 (CET)
 • Poletje (DST)UTC+2 (CEST)
Poštna številka
1400
Omrežna skupina+389 (0)43
Avtomobilska oznakaVE
Spletna stranveles.gov.mk

Veles (makedonsko Велес) je mesto v Severni Makedoniji. Leži v središču države ob reki Vardar. Od leta 1946 do 1996 se je imenovalo Titov Veles.

Zemljepis[uredi | uredi kodo]

Veles je središče zgodovinske pokrajine Povardarje, ki obsega področje okoli reke Vardar. Mesto leži v kotlini na nadmorski višini okoli 210 metrov. Zahodno od njega se dviga gorovje Jakupica in južno Babuna. Vzhodno od mesta se začenja kotlina Ovče pole.

Avtocesta A1 povezuje Veles s Skopjem, oddaljenim okoli 50 kilometrov, in z Gevgelijo. Mesto je tudi pomembno železniško vozlišče, kjer se z glavne železniške proge Tabanovce–Skopje–Gevgelija odcepita progi proti Štipu in Kočanоm ter proti Prilepu in Bitoli.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Področje mesta je poseljeno vsaj od antike. V antični Peoniji je obstajalo utrjeno mesto nekoliko južneje od današnjega, ob izlivu rečice Topolke v Vardar. V leto 216 pr. n. št. sega omemba dardanskega kraja po imenu Vilaz-ora, ki je leta 168 pr. n. št. prišel pod rimsko oblast. V starem Rimu je ostal v senci pomembnejšega, nekoliko niže ležečega mesta Stobi. V 6. stoletju so območje začeli naseljevati Slovani. V 9. in 10. stoletju je kraj pripadal Bolgarskemu cesarstvu, leta 1018 je postal del Bizantinskega cesarstva, in do konca 14. stoletja se je oblast pogosto menjala.

Leta 1385 so mesto zavzeli Turki. V Osmanskem cesarstvu je bilo znano pod imenom Kiprili, »mesto na mostu«. Gospodarski razcvet je mesto doživelo v prvi polovici 19. stoletja.[2] Tanzimatske reforme leta 1839 so omogočile odprtje šol v makedonskem/bolgarskem jeziku, gradnjo in obnovo cerkva.

V prvi in drugi balkanski vojni se je do 306 prostovoljcev iz Velesa borilo na bolgarski strani proti Osmanom in Srbom. Po koncu druge balkanske vojne je ozemlje današnje Severne Makedonije pripadlo Kraljevini Srbiji. Večina muslimanskega in bolgarskega prebivalstva je bila tedaj izgnana. Med prvo in znova med drugo svetovno vojno je ozemlje Velesa okupirala Bolgarija. Partizanske enote so mesto osvobodile 9. novembra 1944.[2]

Po drugi svetovni vojni je mesto postalo del Socialistične republike Makedonije. 11. oktobra 1946 je mesto spremenilo ime v Titov Veles. V obdobju socializma se je razvila industrija; največji obrat je bila topilnica cinka in svinca »Zletovo«, ki je obratovala od leta 1973 do 2003 in onesnažila področje mesta s težkimi kovinami.[3] Po razpadu Jugoslavije je industrija začela propadati in življenjski standard se je znižal. 14. septembra 1996 je bilo mestu vrnjeno ime Veles.

Leta 2016 je bil Veles deležen mednarodne pozornosti, potem ko so odkrili, da skupina mladostnikov na več kot sto spletnih mestih objavlja izmišljene politične novice v podporo ameriškemu predsedniškemu kandidatu Donaldu Trumpu. Z lažnimi novicami, ki so se množično delile na družbenem omrežju Facebook, so avtorji ustvarjali prihodek od oglasov.[4][5]

Prebivalstvo[uredi | uredi kodo]

Ob popisu leta 2002 je mesto Veles imelo 43 716 prebivalcev, občina skupaj z okoliškimi naselji pa 57 602:[1]

Skupno Makedonci Albanci Turki Romi Bošnjaki Ostalo
mesto 43 716 40 576 (92,82 %) 76 (0,17 %) 1724 (3,94 %) 676 (1,55 %) 30 (0,07 %) 634 (1,45 %)
občina 57 602 47 183 (81,91 %) 4725 (8,20 %) 1751 (3,04 %) 677 (1,18 %) 1856 (3,22 %) 1410 (2,45 %)

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 Popis na naselenieto, domakinstvata i stanovite vo Republika Makedonija, 2002: Kniga X (PDF). Državni zavod za statistiko Republike Makedonije. str. 215.
  2. 2,0 2,1 "Историја". Muzej Veles. Pridobljeno dne 27. junija 2021.
  3. "Топилница за цинк и олово „Злетово" – Титов Велес". marh.mk (makedonščina). Pridobljeno dne 27. junija 2021.
  4. "Inside the Macedonian Fake-News Complex". Wired (angleščina). 15. februar 2017.
  5. "Tajni igrači lažnih vijesti iz Velesa". Radio Slobodna Evropa (srbohrvaščina). 20. julij 2018.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]